Tiskane izdaje
Zgodilo se je. Oregonski znanstveniki pod vodstvom dr. Šukrata Mitalipova so, poročamo, prvič s kloniranjem ustvarili celice človeškega zarodka. Se lahko krasni novi svet končno začne?
Lahko bo res čudovit. Ker zdaj znajo genetsko informacijo poljubne celice vsaditi v genetsko izpraznjeno zdravo jajčece ter z električnim tokom povzročiti njihovo razmnoževanje, se zdaj končno rojeva upanje na zdravljenje doslej hudih bolezni kot Alzheimerjeva, multipla skleroza ali bolezni srca ter katastrofalnih poškodb hrbtenice, ki privedejo do ohromitve. Nove celice se lahko v dovolj zgodnji fazi spremenijo v katere koli celice v človeškem telesu, na primer v celice živcev, mišic ali telesnih organov, zato bodo lahko, če se bodo poskusi izkazali za verodostojne, nadomestile katere koli obolele. »Še veliko moramo narediti, da bomo dobili varne in učinkovite terapije z izvornimi celicami, a verjamemo, da je to pomemben korak k razvoju teh celic, ki ga bo mogoče uporabiti v regenerativni medicini,« je novinarjem povedal znanstvenik s portlandske Oregon Health & Science University.
Proces razmnoževanja celic v tem primeru sprožijo znanstveniki sami, zato odpadejo očitki, da izkoriščajo že oplojene celice, začetno celico so oregonski znanstveniki odvzeli s kože. Postopek pa je vseeno igra s snovmi, iz katerih je narejeno življenje, nekateri se namreč že bojijo, da daje tudi tehnološke možnosti za kloniranje dojenčkov. Dr. Mitalipov zanika, pravi, da je že poskušal klonirati opice, a se mu ni posrečilo, nekateri pa se bojijo, da se lahko kloniranje človeškega zarodka nadaljuje vse do rojstva otrok brez običajnega spočetja. S temi stvarmi so se doslej ukvarjala religije, ne pa zdravniki, ki bodo morali zavračati obupane starše umrlih otrok ali neodgovorneži, ki ne bodo zavrnili niti koga drugega.
Morda se bodo tudi ti poskusi izkazali za nezadostne, kot se jih je že nekaj v minulih letih, če ne, pa se bodo pridružili vrsti drugih odkritij, ki obljubljajo, da bodo spremenili realnost, kakršno poznamo. Petindvajsetletni Američan Cody Wilson je tako nedavno objavil način, s katerim si lahko vsakdo proizvede delujočo plastično pištolo, če le premore tridimenzionalni tiskalnik in primeren material. Teksaški študent, ki se sam označuje za načelnega anarhista, je tako zelo prepričljivo dokazal domet novih tehnologij, njegov načrt pištole je s spleta že snelo več kot sto tisoč ljudi. Pri tem pa tudi tridimenzionalni tiskalnik ni več nikakršna znanstvena fantastika, če je cena zanj še pred petimi leti presegala petštevilčno dolarsko vsoto, je zdaj dovolj delujočega mogoče dobiti že za 350 dolarjev. Res je z njim, tako kot tudi s številnimi drugimi, za zdaj mogoče proizvesti le manjše predmete, a najbrž nihče ne dvomi, da bodo bistri umi kmalu premagali tudi te prepreke.
Tu pa zdaj nastopi priložnost tudi za svetovne vlade, pa ne le zato, ker bodo morale nekako preprečiti, da bi plastične pištole postale dostopne vsem. Potem ko bodo to naredile, se bodo pametne vlade poklonile takšnemu ustvarjanju in mu olajšale pogoje. Nikakor ni treba, da se vmešavajo v samo ustvarjanje, saj so gospodarska pokopališča polna dragih idej, ki jih je sponzorirala politika, tisti, ki resnično premikajo svet, pa tega ne potrebujejo. Podjetje Makibox, ki je ustvarilo poceni tridimenzionalni tiskalnik, je sredstva za raziskave celo pridobilo s tako imenovanim »crowfunding«, združevanjem sredstev zainteresiranih, pa čeprav morda vsak od njih prispeva le majhno vsoto in se med seboj sploh ne poznajo. Ta način ni nov, že v sedemnajstem stoletju so, navajajo spletne enciklopedije, med prebivalstvom zbirali sredstva za tiskanje knjig. Danes pa je to zaradi interneta seveda veliko lažje in se je marsikje že uveljavilo kot poslovni model za financiranje mnogih idej, za katere banke in države ne pokažejo zanimanja.
Države pa lahko z visokimi davki in birokratskimi ovirami uspešno preprečijo ustvarjanje svojih državljanov ali najbolj sposobne preženejo drugam. Zato še toliko bolj drži, da bi morali krizo razumeti tudi kot priložnost za spremembo načina razmišljanja.
