Tiskane izdaje
Danes je napočil trenutek resnice za Slovenijo; menda bo sanacija domačih bank državo stala nepredstavljivih 4,7 milijarde evrov. Velika številka, a kot pravijo še vedno pod mejo, ko bi bilo treba zaprositi za mednarodno pomoč.
Današnja objava rezultatov stresnih testov slovenskih bank je iz naše države naredila pravo medijsko zvezdo. Kolikokrat se zgodi, da pride Slovenija na prvo mesto naslovnice britanskega poslovnega dnevnika Financial Times? Tudi avstrijsko Standard je novico uvrstil na naslovnico spletne strani, čeprav je zanje seveda bolj pomembna današnji podpis koalicijske pogodbe.
Avstrija, ki so jo tako radi postavimo za primer, je lahko zanimiva za primerjavo tudi pri tem vprašanju. Nemški Witschaftsblatt je pred tednom dni poročal, da je evropski stresni test v šestih največjih avstrijskih bankah pokazal za 28 milijard slabih kreditov. Skupaj z Bank Austrija, ki so jo kot hčerinsko banko UniCredita preverili v Italiji pa ta »luknja« naraste na 35 milijard evrov. To je sedemkratnik »naše«, če slovensko luknjo zaokrožimo na pet milijard.
Največ slabih kreditov se je nabralo pri Erste Group (12,4 milijarde), sledijo Raiffeisenbank International (RBI) z 8,5 milijarde, delno podržavljena ÖVAG (3,8 milijarde), Bawag (1,2 milijarde) in RLB Oberösterreich dve milijardi evrov. Veliko je k tem številkam prispevalo slabo poslovanje podružnic teh bank na območju »Balkana in vzhodne Evrope«.
Kljub temu o »avstrijski luknji« tuji mediji niso na veliko poročali, prav tako Avstrija ni med kandidatkami za evropsko finančno pomoč. Še več, je ena od peščice držav z evrom, ki ohranjajo najvišjo kreditno oceno, trojni A.
