Hrvaška v mojem očesu: Bogovi in ovce

O tistih, ki do zdravnika pridejo v nekaj sekundah po poškodbi, in tistih, ki morajo čakati 434 dni.

Objavljeno
30. junij 2014 14.50
Slovenija, Slovenj Gradec, 15.3.2011 - splosna bolnisnica SG foto:Tadej Regent/Delo
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Svetovno nogometno prvenstvo je na polovici. Vse lepo in prav. Tiste gole zadnjice hrvaških nogometašev, zaradi katerih bi bila, če bi bile javnosti »predstavljene« mnogo prej, gay parada zagotovo dolga najmanj 150 kilometrov, kot je ocenila moja znanka, so že pozabljene, ampak vseeno. Nogometne solze, smeh, razočaranja in upanja se še kar mešajo. In kar naj se.

Sem pa te dni, sprehajajoč se po zalivu v Lovištu na Peljšecu, za hip ali dva pomislil na srečneže, kakršni so ti nogometaši. Ne le hrvaški ...

Kot je znano, je prvi zvezdnik hrvaške nogometne reprezentance Luka Modrić med uvodno tekmo svetovnega prvenstva proti Braziliji prejel udarec v stopalo, zaradi bolečin pa se je ustrašil, da svoji ekipi ne bo mogel pomagati na naslednjih tekmah. A strah je bil odveč, saj so takojšnji zdravniški pregledi pokazali, da poškodba nogometaša Reala Madrida ni hujša. Luka je bil nemudoma deležen magnetne resonance, vrhunske oskrbe in že čez nekaj dni je tekal po vrhunsko opremljenem kampu nogometne reprezentance in pozneje tudi po terenu.

No, tudi Gary Lewin, fizioterapevt angleške reprezentance je imel nekaj težav. Ob proslavljanju zadetka svoje ekipe je namreč ob doskoku nesrečno padel, si zvil nogo in se resneje poškodoval. Bil je, razumljivo, deležen, takojšnje in vrhunske oskrbe. Poudarek je na - takojšnje.

Takisto takojšnje pomoči je bil deležen angleški nogometni reprezentant Alex Oxlade-Chamberlain, ki je prav zaradi takojšnje pomoči v primerjavi z marsikom v kakšni hrvaški (in še kakšni) bolnišnici zelo hitro okreval po poškodbi kolenskih vezi.

Vse lepo in prav.

Vendar pa ... v roke so mi prišli podatki o čakalnih dobah na Hrvaškem. Sedel sem na rob pomola, in se lotil prebiranja seznama, ki mi je za hip vzel sapo. Izvedel sem, da mora 35-letna Brankica iz Samoborja čakati na operacijo očesne mrene natančno 434 dni.

In ni edina. Namreč: podatki so mi dali vedeti, da na zdravniški pregled čaka 545.888 hrvaških pacientov; zgolj v treh dneh pa se je čakalni seznam podaljšal za 6251 novih bolnikov. Statistiki so izračunali, da znaša povprečna čakalna doba za pregled na Hrvaškem 157 dni.

Seznam, ki sem ga držal v rokah, je še razkril, da v eni od hrvaških bolnišnic (Merkur) znaša povprečna čakalna doba 246 dni, v bolnišnici Sester usmiljenk 54.252 pacientov v povprečju čaka na pregled 191 dni, v bolnišnici Sveti duh 177 dni, v zagrebškem kliničnem centru 147 dni, na Reki pa skoraj 44.000 bolnikov na pregled v povprečju čaka 124 dni.

»Zakaj pa niso nogometaši,« je črnohumorno pripomnil znanec Bonko, ko se mu je pogled ustavil na štirih kolesarjih, ki so nama zmotili opoldanski mir v senci Maričinega lokala. Na srečo so odkolesarili mimo, z Bonkom pa sva, v zavedanju, da pač nisva bogova, vendar pa tudi ovce ne, »razdrla« še eno dopustniško. Seveda v upanju, da se nama pri »razdiranju« le ne bi kaj hudega storilo! Orebić je namreč kar malce oddaljen, Dubrovnik je še dlje, Split tudi, Pelješki most je pa tako ali tako šele v - Bruslju!