Tiskane izdaje
Minulo soboto so o novi egiptovski ustavi glasovali volivci v polovici države, to soboto bodo glasovali še drugi. Glede na to, da so v prvem delu glasovanja volili v okrožjih, ki so ustavi manj naklonjena, pa so njeni zagovorniki vseeno zmagali, najbrž ni dvoma, da bo ustava sprejeta.
Večina državljanov novo ustavo menda podpira že od vsega začetka. Tako sporočajo njeni snovalci in zagovorniki, ki so, no, bolj versko usmerjeni. Dokument jim je menda pisan na kožo, pa še se nekateri, tisti pravovernejši, pritožujejo, da je preveč ohlapen, da pušča preveč svobode in da se ne naslanja dovolj na islamsko pravo. Zahtevajo, naj ustava zaščiti tradicionalno družino.
Nasprotniki ustave - po logiki torej manjšina - so sile, ki zagovarjajo sekularno demokracijo ali vsaj njen čim natančnejši približek. Zahtevajo, naj se iz ustave črtajo členi, ki dajejo preveč pooblastil verskim avtoritetam, pa tisti, ki so preohlapno napisani. Zahtevajo, naj ustava zagotovi več pravic za manjšine, ženske in otroke. Zahtevajo, naj se ohranijo s težavo pridobljeni zakoni, ki manjšinam, ženskam in otrokom dajejo vsaj minimalno zaščito tudi v primeru, da niso ustvarjeni ravno po tistem kalupu, ki si ga večina zamišlja. Zahtevajo, naj se spoštujejo zasebnost, svoboda govora, pravica do veroizpovedi ali do neveroizpovedi. Zahtevajo, naj ustava ne vsebuje členov, ki bi jih bilo mogoče interpretirati kot dovoljenje za mučenje, sojenje civilistom pred vojaškimi sodišči in otroško delo.
Sicer pa, izvolite, najprej preberite osnutek ustave, nato pa še nekaj pomislekov. (Pomisleki so bili zapisani, še preden so množični protesti predsednika prisilili, da je preklical deklaracijo, s katero si je 22. novembra podelil pristojnosti faraona.) Nekaj pomislekov je tudi tukaj. Si boste že sami ustvarili mnenje. (Ko že berete ustave, preberite še slovensko, dan ustavnosti se bliža in branje nič ne škodi.)
Škandalozne zahteve. Šokantne, tako rekoč. Skoraj tako šokantne, kakor zahteve, naj se ustavna listina sprejme počasi in z razmislekom, ne pa čez noč (dobesedno čez noč), naj se pri pisanju upošteva vse segmente družbe in ne samo stranke, ki je trenutno na oblasti.
Da, da: te zahteve artikulira sekularna manjšina. Zahodni podtaknjenci, tako rekoč, če gre verjeti ... počakajte, komu gre pravzaprav verjeti? Zlobni zavezniki Zahoda so bili - če se spomnim na različna strokovna mnenja - v zadnjih dveh letih čisto vsi: najprej Mubarak. Potem vrhovno poveljstvo oboroženih sil. Potem sekularna opozicija. Potem muslimanski bratje. Potem spet sekularna opozicija.
Sicer pa je vseeno: te nerazumne zahteve po spremembi predloga ustave, in ko to ni uspelo, po prestavitvi, zdaj pa že razveljavitvi referenduma (zaradi nepravilnosti pri glasovanju, kakopak), so prišle od manjšine. Tako beremo v zahodnih medijih. (Nekateri, ne tako redki, egiptovski mediji si drznejo imeti ločeno mnenje, ampak kaj pa oni vedo, mar ne? Samo zato, ker živijo tam, še ne pomeni, da se na kaj spoznajo. Že prav, že prav, bom prihranila sarkazem za kdaj drugič.)
Večina Egipčanov pa ... no, večina podpira novo ustavo, ki bo bolj v skladu s šeriatskim pravom in tradicijo in navadami družbe. Zagotovo jo podpirajo. Saj so tradicionalisti po duši, spoštujejo družino in vrednote in jim za svobodo govora ni mar. Tistih nekaj sto tisoč (ali celo nekaj milijonov), ki so protestirali na ulicah? Nahujskani huligani. Tuji agenti. Nepravi Egipčani. Ne morejo škoditi pravemu egiptovskemu človeku. Pravi egiptovski človek je namreč v večini. Tisti nepravi, protestniki, sekularisti in Kopti, so v manjšini.
Najbrž se zato ni zdelo vredno prisluhniti glasovom, ki so trdili, da za sprejem ustave ni dovolj relativna večina. Kajti jasno je bilo, da jo bodo ljudje prišli trumoma podpret na volišča.
In so: celih 33 % jih je pridrlo izrazit svoje mnenje. Če imate radi številke, so tukaj - posebej zanimiva je tabela, ki kaže primerjavo vseh glasovanj od marca lani. Drugi so ostali doma. Ne zato, ker jim ni mar za kruh, svobodo in družbeno pravičnost.
Kdo je torej manjšina? Volivci, kdo pa.
***
Barbara Skubic je dramaturginja in prevajalka. Rada ima arabsko književnost. Kadar ne prevaja, zgolj bere.
