Tiskane izdaje
Pred desetletjem smo na tržišču predstavili svoj videz in okus torte črni gozdiček (izvirno: schwarzwaldska torta).
Takrat se je vse skupaj začelo.
Kaj konkretno? Pomisleki, da morda sploh ni potrebe po prevajanju tujih poimenovanj sladic v slovenski jezik, ker s tem morda samo zmedeš stranke. In ker hočeš, denimo, narediti svojo verzijo schwarzwaldske torte, ji dodaš čokoladni mousse v eno plast namesto chantily kremo in tako postane tvoja različica, ki je, no, vsaj tebi boljša in okusnejša. Zato jo poimenuješ temni gozdiček in ne črni ... in že smo tu.
Kaj se dogaja, se sprašujejo stranke. Prevod ni pravi. Zakaj? Ali ne vedo, da schwarz pomeni črn in ne temen?
Na vse te odtenke v vprašanjih prodajalka nima odgovorov. Dela z napotnico študentskega servisa za minimalno plačo, a je, če smo iskreni, prav na njej vsa odgovornost, da takšne podrobnosti pojasni strankam. Zanima jih pač, kar je tudi prav. Stranka naj izve čim več, na čim bolj zabaven način - ampak, žal, smo spet pri študentki na minimalcu.
Pozneje so se v mojem repertoarju sladic, ki jih ponujam strankam v Sloveniji, pojavile (in še vedno se) številne druge z izvirno tujimi imeni in odločil sem se, naj obdržijo kar svoje originalno poimenovanje. To je vendarle še najbolje, si mislim, saj bodo vsi tisti, ki pogosto obiskujejo slaščičarne po Evropi in v širnem svetu, po izvirnem imenu prepoznali slaščico, ki je sicer najverjetneje videti nekoliko drugače, kot jo imajo v spominu, saj si vsak avtor želi ustvariti nekaj novega, nov obrat, ki odraža njegovo avtorstvo tudi na videzu slaščice.
Slaščice, kot so marron glaces, petit fours, tart tatin, doboš torta, macarons, eclairs in druge, bodo pri meni ohranile izvirno ime, ker se mi to zdi edino smiselno.
Koliko časa sem se igral s prevodom macronov v slovenščino, ko tukaj še niso bili znani ... Na koncu sem se odločil, da bodo ostali kar macroni, še c sem pustil in ga nisem zamenjal s k. Brez veze. Zdaj poslušam očitke, češ, to ni ok, moral bi napisati vsaj k ... Nato mi misli uidejo čez mejo, v BiH na primer, kjer kamor koli brez večjih težav napišeš Čak Noris, Bred Pit ...
Tak je moj pogled na poimenovanje sladic, ker nočem, da bi se dogajale kapitalne napake v prevodih. Ena izmed takih se, denimo, pojavlja pri beljakovih meringah. Povsod po svetu jih tako imenujejo in res še nikjer nisem zasledil, da bi jim kdo rekel kot pri nas - »španski vetrci«. Zanimivo je, da so pri nas španske vse vrste mering - ne samo španske, tudi italijanske ali švicarske?!
***
Gorazd Potočnik je slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, s katerimi vas razveseljujemo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:
- Vasja Golar, pivovar, pivovarna Bevog
- Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Tajda Blazinšek, antropologinja in prostovoljka, Skuhna
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
