Skica iz Washingtona

»Hej, gospod, je to vaša torba?« me je dan po bombnem masakru na bostonskem maratonu, in medtem, ko je tekel proti meni, spraševal vidno vznemirjeni pripadnik specialne policije. Lokacija: skoraj povsem prazen park, dobrih sto metrov stran od Bele hiše v Washingtonu. Kaj? Kakšna torba? Kje? In res, pet metrov stran je na klopci ležala oguljena zelena platnena torba. Brez lastnika. S potencialno eksplozivno vsebino. Sam sem le minuto prej izvlekel mobilni telefon, da bi po spremljanju dogajanj na IMF še turistično tvitnil posnetek najbolj znane in zastražene hiše na svetu - za to, da bi zdaj po novinarsko poslikal še sumljivo torbo, je definitivno zmanjkalo časa. Specialci so nas, vse redke obiskovalce parka, po hitrem, res najbolj hitrem postopku z glasnimi vzkliki strpali stran od sumljive torbe.

»Še dobro, da te niso aretirali,« se je glasil komentar boljše polovice z one strani Atlantika. Hm, sem pomislil, prav imaš, res sem jo še dobro odnesel, glede na to, da sem bil morda nekaj sekund varnostno najbolj opazovana oseba na svetu.

Amerika je bila ta teden v šoku zaradi zločinskega napada, ki je pokosil nedolžne žrtve v Bostonu. Ta dogodek je po medijski odmevnosti daleč prekosil tudi ekplozijo v teksaški tovarni umetnih gnojil, pa čeprav je tam odpihnilo pol mesta, točnega števila žrtev pa še sploh niso ugotovili. »Očitno gre v Bostonu spet za domači napad, za osamljenega volka, kot smu bili priča v Oklahoma Cityju,« mi je nato med večerjo razlagal kolega iz Washingtona.

A že naslednji dan je sledil presenetljivi preobrat. Agenti FBI so res ekspresno in izjemno učinkovito opravili svoje delo in izsledili brata s kavkaškim pedigrejem. Prvi je bil ubit med izmenjavo ognja s policijo, drugega so prijeli pred nekaj urami in Boston si je po štiridnevni mori res globoko oddahnil. Danes ob štirih zjutraj po slovenskem času se je iz Bele hiše oglasil tudi predsednik Barack Obama, se zahvalil vsem, a hkrati opozoril, da ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj, recimo, kaj je mladega storilca, ki je tu študiral, navedlo do tako krutega zločina.

Medtem ko so si ljudje na ulicah Bostona to noč dali duška, plesali in slavili, je predsednikov obraz ostal resen. Za njim je težak teden. Tako jeznega kot v je bil to sredo, - po sramotni odločitvi večine senatorjev, ki so, v posmeh vsem žrtvam strelskih pokolov v ZDA, zavrnili tudi njegov predlog za dodatno preverjanje kupcev orožja -, ga menda Američani še niso videli. Ga lahko razumemo, vsak korak v smer večje varnosti je pomemben.

V tem konfliktnem svetu je varnost ena največjih vrednot, pa naj gre za Boston, Ljubljano, Kabul, Moskvo, Mogadiš, London, Madrid, Bagdad ali pa Oslo. A ne pozabimo tudi na Sirijo, ki gori v državljanski vojni. »Ta žalostni dogodek, ki se je zgodil v Bostonu, je nekaj, kar se pri nas dogaja vsak dan,« se glasi sporočilo fotografije, ki so jo iz Sirije naslovili na CNN. In žal imajo prav.