Slovar tujk

Je že tako, da ima vsak jezik tudi tujke. To so tiste besede, ki so se vanj naselile od drugod – od tod ime tujke, in ne na primer domačinke –, a so se potem nekako udomačile v strukturi tega jezika ter v njem dobile precej častitljivo službo. Ponavadi te tujke prihajajo iz latinščine in grščine, a njihovo poreklo ni zares pomembno. Pomembno je, zakaj sploh so. Uvozili smo jih, ker so jih potrebovali znanstveniki različnih usmeritev, od filozofov do fizikov − ponekod do te mere, da so povsem izpodrinili kakšno domačinko. Tujke so torej navadno intelektualke, ki živijo v ustvarjalnih krogih in tam imajo tudi največ smisla.

A po drugi stran prav skozi znanstveni jezik, ki prodira v naš vsakdan, še posebej prek medicine, tujke zaznamujejo življenje zelo velikega števila ljudi. Pridejo celo do otrok, ki si te besedne čudake radovedno ogledujejo, včasih se stepejo z njimi in potem počakajo na puberteto ali študij, da z njimi dokončno sklenejo premirje, včasih tudi zavezništvo, morda se med njimi porodi celo ljubezen.

Kakorkoli, ko se tujke družijo z ljudmi vseh barv, spolov in razredov, neredko doživijo nadvse presenetljivo rabo, ki pa ni brez komičnih učinkov. In pogostokrat se zdi, da se tujke v jeziku izplača imeti samo zato, da se sem pa tja kdo poigra z njimi.

Tako se rodijo besedne zveze, polne novega pomena, ki potem zaživijo svoje življenje in zabavajo ljudi. Na primer: kaj napraviti z obutvijo, da bo prenesla vse vremenske tegobe, od dežja, plundre, snega in žleda? Najbolje je, da svoje čevlje impresionirate.

Za človeka, ki rad ponočuje in se čezmerno vdaja alkoholu, cigaretam in – bog ne daj še čemu hujšemu – radi rečemo, da hodi ali da gre iz ekcema v ekcem.

Pogostokrat se primeri, da predavatelj, ki se je odločil obravnavati neko temo, glavno linijo svoje misli za hip opusti in se osredotoči na neko z njo povezano temo. Temu rečemo, da je napravil regresijo, medtem ko se digresija lahko mirno obriše pod nosom. Lahko bi tudi rekli, da je predavatelj napravil diskurz v neko drugo tematiko, pa naj si ekskurz misli, kar si hoče. In če predavatelj pri tem zgubi koncentracijo, ga pač opozorimo, naj se fukusira.

Najlepše pa je, kadar človeka, ki mu morajo s specialnim orodjem slikati glavo ali kakšen drug del njega, morda kar njega v celoti, povabijo na magnetno renesanso.

Včasih tujka nastane iz besede, ki nikoli ni klicala po preobrazbi niti po statusu tujke. Če na primer želimo oplemenititi prevod spodnjega perila, ki nosi ime Victoria's Secret, lahko zapišemo, da gre za viktorijansko spodnje perilo. In morda bomo za dekle, ki reklamira takšna intimna oblačila, dejali, da je zelo fotogenetično. Ali pa si bomo mislili, da je predanost spodnjemu perilu pač njen modus vivaldi.

Jezik je velik šaljivec in včasih poskrbi, da so izpeljave tujk lahko nadvse zabavne. Tako lahko ženski, ki je dobila svoje mesečno perilo, mirno rečete, da je menstruozna. Če takšne ženske ne prenesete, ji zabrusite, da ste alegorični nanjo. In če jo, ker je preveč menstruozna, likvidirate, bo morda postala spet likvidna.

Se zgodi, da vas kakšen formular, ki ga morate izpolniti za državo, občino ali pošto, pošteno vznemiri − tedaj lahko lahko pristojni osebi za okencem mirno priznate, da niste noben formalist. Seveda pa se da to reč tudi obrniti. Past vsakega hitrosti željnega človeka, katerega sanje so voziti formulo ena, je, da pač postane navaden formular.

Tujk, ki so se pripravljene pozabavati na lasten račun, je še veliko in njihovo radoživost velja spodbujati. In če vas kak pametnjakovič pri tem opomni, da ste svoje tujke napačno uporabili, mu samo zabrusite: »Eksistiram na tem!«