Tiskane izdaje
Morilci, posiljevalci ali nasilneži v veliki večini primerov niso bolniki ali norci, temveč navadni moški, ki ravnajo v skladu z družbenim konsenzom in vzorcem.
Ko nasilna moška mrcina v patriarhalni družbi na vso moč pretepe svojo partnerko, čeprav morda sam niti ne ve, zakaj jo pretepa, bo ženska takoj vedela, zakaj si je zaslužila batine. V patriarhalni ureditvi ženske ni nihče podučil, da nasilje ni njen vsakdanji kruh.
Šestdesetletni Srb je v kraju Velika Ivanča pri Mladenovcu ubil trinajst ljudi. Pokol je doslej najhujši tovrstni dogodek v Srbiji, masaker pa je eden največjih množičnih umorov na svetu v zadnjih petnajstih letih. Morilec je motiv odnesel v grob, pokopane so tudi žrtve, srbski živelj pa še vedno ne more verjeti, da se je pokol zgodil na njihovem dvorišču.
Sokrajani so storilca opisali kot mirnega človeka in dobrega soseda. Kot navajajo sosedje, Bogdanović ni bil nasilen, pred pokolom pa je deloval povsem normalno. Sokrajani so še izjavili, da gre vzroke za Bogdanovičevo ravnanje iskati v njegovi družini, kjer je bilo več psihiatričnih bolnikov. Čeprav nihče ne ve, kaj je res, so še izpovedali, da se je njegov oče obesil, samomor pa je storil tudi njegov stric.
Družbena konstrukcija spola temelji na bioloških določenostih. Glede na ugotovitev, da je spolni organ žensk obrnjen navznoter, spolni organ moških pa je usmerjen navzven, bi lahko sklepali, da so ženske nagnjene k hišnim opravilom kot so kuhanje, pranje usranih spodnjic ter vzgoja otrok, medtem ko so moški ustvarjeni za odgovorne javne funkcije v politiki ali pa za umetnost, znanost in filozofijo.
Po smrti množičnega morilca je njegova žena Javorka edina oseba, ki bo morda razjasnila okoliščine zločina. Javorkin brat Živomir Starčević je izpovedal, da je Ljubiša brutalno pretepal Javorko, ko so bili otroci majhni. Čeprav je vedel, da je bil zelo živčen in da je bil vzkipljive narave, njegova sestra ni hotela nikoli priznati nasilja v družini, tako da je šele po pokolu ugotovil, da jo je pretepal celo z verigo za pse.
Posledica različno usmerjenih spolnih organov bi tudi lahko bila, da so moški bolj inteligentni, ženske pa bolj čustvene. Iz tega bi tudi sledilo, da so ženske rade tepene, moški pa ne marajo, da jih pretepajo.
V Srbiji se število žrtev nasilja v družinah ne zmanjšuje, nasilje pa je prevzelo tudi vse bolj drastične oblike. Družinski prepiri se vse pogostje končajo s smrtjo ženske.
Študije spola razkrivajo, da gre za vsiljene in politične konstrukcije, ki se prodajajo kot naravne in absolutne. Pod krinko spolnih razlik, ki da so naravne, ker nam je pač že z rojstvom dano, da je nekdo lep, drug pa grd, nekdo pameten, drug pa neumen, nekdo bel, drug pa črn, nekdo moški, drug pa na žalost ženska, se brezmejno širi polje nasilja.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije, je stopnja umorov v Srbiji z 1,2 umora na sto tisoč prebivalcev kar štirikrat manjša kot v ZDA.Čeprav je orožje zelo razširjeno zaradi minulih vojn v devetdesetih letih minulega stoletja in tradicije, je takšno brezglavo streljanje v Srbiji redkost.
Sodeč po izpovedih njegovih bližnjih se srbski veteran ni obnašal čudno niti po vrnitvi iz bojišča v Slavoniji. Kljub temu se mnogim postavlja vprašanje, ali le ni bil žrtev »vietnamskega sindroma«. Srbija je še vedno država, ki ne zmore presekati z lastno polpreteklo zgodovino.
Za ponazoritev zadostujejo že izjave srbskega predsednika. Tomislav Nikolić je prepričan, da se v Srebrenici ni zgodil genocid, temveč le hud zločin. Po njegovem je Srbija predmet svetovnega linča, haaško sodišče (Icty) pa selektivno kaznuje le Srbe, ne pa tudi Bošnjakov in Hrvatov. Icty je obtožil, da deluje kot inkvizicija in uničuje dokaze ter da ne prispeva k spravi v regiji. Icty je tako izrekel Srbom skupno 1150 let zaporne kazni, obtoženci za zločine nad Srbi pa so bili obsojeni skupno na 55 let zapora.
Srbski predsednik pravi, da Srbija ne zanika krivice in ne skriva, da so Srbi v vojni vihri zakrivili zločine, kot je zločin v Srebrenici, pričakuje pa, da bodo tudi druge države obsodile zločine, ki so jih njihovi rojaki storili zoper srbski narod.
Morebiti so vzroki za najhujši pokol v Srbiji povsem banalni. Čeprav neumnost ne prispeva k uspešnosti človeške vrste, se v novih generacijah ni nič zmanjšala. Naravna selekcija očitno ne deluje. Vsiljuje se vprašanje, ali bo čez stoletja ali tisočletja človeška rasa še bolj neumna kot je danes. Po mnenju številnih raziskovalcev inteligenca upada z razvojem civilizacije, neumnost pa se skozi evolucijo stopnjuje.
Ameriški biolog Gerard Crabtree, ki je specialist za razvoj človeške vrste, je na primer ugotovil, da imajo praviloma inteligentnejši ljudje manj potomcev ali pa sploh ne poskrbijo za reprodukcijo, tako da ne prenašajo genov iz generacije v generacijo, kar ima za posledico, da so pametni v manjšini, neumnost pa postaja z generacijami dominantna.
Na glede na socialno in kulturno lokalizacijo seksa. Ali gre za seks med štirmi stenami ali za seks na odprtem. Seks na krajih, kjer je akterje mogoče ujeti v akciji. V dvigalu, na stopnišču ali v parku. Seks v špajzi namesto v spalnici ...
Ker so za nameček pogoji življenja vse boljši, imajo neumni ljudje tudi vse manj možnosti, da bi jih pobralo zaradi lastne neumnosti.
