Tiskane izdaje
Društvo ljubljanskih ljubiteljev čaja in drugih dobrot, ki jih je moč ob večerih za nekaj soldov dobiti na pladnju, je na sklepnem sestanku ob koncu poletja opravilo revizijo.
Predsedstvo društva je sklenilo, da je izbrana lokacija za neobvezno posedanje, ki ga obvezno spremljajo bolj ali manj neobvezne debate, dobro služila svojemu namenu. Letna rezidenca društva je bila pod okriljem velikega drevesa, katerega senca je tudi bolj zgodnjim in zagnanim članom omogočala nemotene priprave na večerne sestanke.
Tudi tlakovanje poda, ki smo mu bili priča v minulih mesecih, ni odločilno vplivala na kvaliteto dela društva. Povrh vsega je bilo osebje letne rezidence sila prijazno in je s svojo razigranostjo vlivalo pozitivno energijo članom tudi, ko so se zdeli njihovi izzivi nepremostljivi.
Je pa v zapisnik treba, kljub zanemarljivi večini, ki je odločila glasovanje, potrebno zapisati, da predsedstvo društva (v zanemarljivi, a še vedno večini) mrko gleda na frekvenco pojavljanja spremljevalne godbe, nje repertoar in njeno brezbrižnost do resnosti sestankovanja.
Četudi društvo načeloma ne nasprotuje uličnemu muziciranju poudarja, da je vzdržati v debati precej težje, če ti na ušesa igrajo štiri trobente v spremljavi razglašene harmonike. Težje, a ne nemogoče. Izziv postane težava po večkratnem srečanju potujočih muzikantov, ki zanjo zadovoljivo, bodimo dobrohotni, odigrati tri (3!) različne skladbe in še vrstnega reda držijo pretirano striktno.
Težava iz polja navadnega hrupa polagoma napreduje v polje ponavljajoče se agonije, ko se soočimo še z dejstvom, da si muzikant, ko še niti prve skladbe ni odpiskal do kraja, že drzne zmotiti sestankovanje z vedno istim: »Nešto za muziku ...«.
Že res, da čajarska in druga mestna društva letne rezidence nesebično delimo tudi z bolj naključnimi obiskovalci, a zvezo društev vseeno pozivamo k izdaji protestne note. Tudi omenjeni naključni obiskovalci se ne bi smeli po prvih treh taktih pesmi, katere imena kot zapisnikar niti zapisati ne zmorem več, počutiti dolžnih metati evrov v klobuk.
---
*Nekaj za glasbo
