Tiskane izdaje
Ne glede na to, ali kupujete v katerem od večjih supermarketov, prodajalnah z oblačili, trgovinah s pohištvom, orodjem ali na bencinski črpalki, se Odiseja menjave denarja za dobrine zaključi z obveznim: »Našo kartico imate?«
V tem trenutku postane jasno, da ne obstaja pravilni odgovor. Nikalni namreč pomeni, da vam bo prodajalka, ko se opomore od začudenja nad vašo blasfemično ignoranco, pod nos porinila obrazce za pridobitev kartice ugodnosti. Pritrdilni odgovor pa vsebuje nelagodni spomin na dan, ko je prodajalka tako mamljivo predstavila vse dobrobiti imetnika kartice, da je bilo tisti hip na licu mesta podpisati formularje za vstop v družino ugodnih nakupov še najmanj neugodno.
Dan, ko se v poštnem nabiralniku znajde kuverta s kartico, predstavlja prelomno točko s preteklimi potrošniškimi navadami. Ne glede na to, kje ste doslej kupovali žemlje in pivo, boste to odslej počeli z dodano obilico ugodnosti. Pravzaprav bo hrčkanje točk, pik, nalepk in ostalih bonusov postalo tako mamljivo, da bo opravičilo tudi porabo, zdaj večjo od tiste iz obdobja pred pridobitvijo varčevalnih ugodnosti. A to je paradoks, ki je z vidika pridobitve kartice popolnoma nerelevanten.
Za novopečenega imetnika kartice ugodnosti se spodobi, da je njegov korak od »kaselca do štacune« strumen, možgani pa ob tem preračunavajo koliko (več) bo potrebno zapraviti za optimalen prihranek. Ker je izračun dokaj preprost in za enačaj postavlja: čim več, lahko mirne šparovne vesti svoj vozek napolnite do mere, ko vanj ne bo več mogoče stlačiti niti kinderjajčka pri blagajni. In ravno pri blagajni se konča veselje s trgovinami.
Ko stojite v dolgi in počasi napredujoči vrsti in potrpežljivo čakate, da vam bodo izpraznili žepe, imate ravno dovolj časa, da vas presune dvoje. Prvič, vsi pred vami imajo kartico ugodnosti, kar vašo po definiciji vsaj simbolno razvrednoti. In drugič, ravno zaradi teh prekletih kartic je vrsta v kateri stojite tako dolga in počasna. Blagajničarka je namreč pridobila še poklic tiskarja in vsakemu od kupcev poleg računa in slipa natisne tri do štiri listke, ki označujejo njihovo trenutno in potencialno stanje ugodnosti.
Ko le pridete na vrsto kartico ugodnosti tako sovražite, da vam prodajalki dahnjeni »Da, imam kartico!« ne nudi nikakršnega užitka več. Ona pa vas, kot da ne bi opazila vaše namrgodenosti, po obračunu nagradi z listki ugodnosti in vam v žakelj za povrh stlači še kup pisanih nalepk.
Kdor misli, da s kartico ugodnosti človek vstopi v svet odraslih potrošnikov, se moti. Navdušenje nad zbiranjem in lepljenjem nalepk, sicer značilno za rano mladost, namreč ne pozna več starostne omejitve. Priča smo novemu fenomenu, ki v obsesivno polnjenje albumov ali letakov pripravi kar najširšo starostno skupino.
Vendar ni vse tako črno. Kartice ugodnosti imajo pozitivne stranske učinke, ki presegajo možnost, da tu in tam po znižani ceni kupite kakšno neuporabnost. Na podlagi podatkov, ki jih beleži kartica ugodnosti, vas bo trgovec umestil v eno od potrošniških kategorij in vam pošiljal oglasne letake, prilagojene posebej vašim potrebam.
Ko torej od priljubljenega trgovca po pošti začnete dobivati prospekte s super ugodnimi otroškimi oblačili in korenčkovimi kašicami, vzemite to skrajno resno. Zavedajte se, da kartica pozna vaše življenje bolje od vas samih in bodite zato veseli, da vam trgovec predlaga nakup izdelkov za otroke in ne last-minute pogrebnega paketa.
Zatorej kartici spoštljivo prisluhnite, po potrebi naredite otroka, kupite zalogo kašic in zaživite številnih ugodnosti polno življenje.
