Tiskane izdaje
Ministri(ce) za zdravje že nekaj časa razlagajo, da razmišljajo o trošarinah na sladke pijače.
Zdravstvena zavarovalnica povečuje seznam zdravil in višino doplačil zanje. Ne samo da morajo zdravi ostareli državljani za ljubi mir doma v celoti plačevati tabletke za moško moč, doplačevati je treba tudi za zdravila za želodčne težave in za povišan pritisk.
Ko se gospodinjski varčevalci soočamo s takšno cenovno in fiskalno politiko, nam to seveda gre na nekaj, pritisk nam narašča in po vampih nas zvija.
Zakaj? Zato, ker niti ne pomislijo, da bi svežo in zdravo domačo zelenjavo razbremenili davka na dodano vrednost, sladko življenje bo kmalu še dražje, kebab pa menda pomembno oblikuje ceno življenja v Sloveniji.
Kako naj potem še varčujemo? Kako naj potem financiramo slovensko zdravstvo? Zanj smo že zdavnaj presegli tri milijarde evrov na leto in v letih od 2003 do 2010 samo gledali, kako so skupni izdatki za zdravstvo naraščali hitreje od bruto domačega proizvoda. Kakovost storitev v zdravstvu pa se je sočasno zniževala.
No, zdaj je tudi za zdravnike zmanjkalo denarja in tisoč jih je brezposelnih. Na podeželje, kjer se še najde kakšna služba zanje in jih občine zaman razpisujejo, se ne marajo preseliti, na klinikah pa jih zaradi omejevanja zaposlovanja ne smejo zaposliti.
Hvala za takšno v dveh mestih koncentrirano obubožano zdravje!
Pa še slabše bo. Sklepamo po tem, ker nam fiskalna politika in statistika izračunavata, da se nam bolj izplača opuščati domače veselje in zelenjavo, ter ugotavljata, da smo prisiljeni vse pogosteje obiskovati prodajalne kebaba. Naše zdravje gre z goveda in piščancev dejansko še bolj na psa.
Kdo torej v takšnih časih še lahko razmišlja o varčevanju, kdo si še lahko privošči kaj bab?
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
