Varčujmo skupaj: Potrošni Evropejci

Kaj državljanu EU pove podatek, kakšno je bilo včeraj vreme?

Objavljeno
02. julij 2014 18.45
Modra cona
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Če v Bruslju ne bi bilo n-tisoč lobistov, bi imeli tole: Evropska komisija bi načelno lahko delala v dobro državljanov Evropske unije, v bistvu pa ne bi naredila nič, ker se njena administracija ne more na vse spoznati in ne zmore napisati vseh silnih direktiv, količine, ki v Slovencih že zbuja nostalgične spomine na čase samoupravnih interesnih skupnosti. Takrat je bil volumen delegatskih gradiv za izgradnjo enega samega delavskega stanovanja večji od volumna dotičnega stanovanja.

Nam pa Evropska komisije dosledno streže s statističnimi posledicami svojih naporov. Gospodinjski varčevalci tega truda sicer ne podcenjujemo, nam pa mnogokrat komisija razlaga edino, kakšno je bilo včeraj vreme. Torej tisto, kar že vemo in sploh ni več pomembno. Lobisti pa so danes z uradniki komisije že na drugi večerji ...

Tako smo te dni od Evropske komisije lahko izvedeli, kakšne so razmere na potrošniških trgih. Kakor ugotavlja njihova analiza, se učinkovitost potrošniških trgov še naprej izboljšuje, vendar bolje delujejo trgi blaga, slabše pa trgi storitev. To že vemo. V trgovino pridemo v minutki, mojster za vodovod pa do nas potrebuje teden dni. Kratka je tudi pot našega denarja iz denarnice do polnega tanka bencina ali do vozovnice za vlak, najbolj problematične pa ostajajo bančne storitve. Komisijo sicer skrbijo ohromljeni trgi za naložbene produkte in hipotekarne kredite, nas pa bolj naši potrošniški in stanovanjski krediti, ki so seveda prav tako hipotekarni. Za telekomunikacijske trge nam komisija sporoča, da so po njenih analizah podpovprečni glede zaupanja, izbire ponudnikov in splošnega zadovoljstva potrošnikov. Aleluja, odkritje pa takšno! Pa seveda, pravi komisija, podpovprečne so tudi ocene za javne storitve, zlasti za električno energijo in plin. I, kaj pa drugega!

Zanimivo optiko pa v tokratni analizi trgov komisija ponuja o Sloveniji. Tu smo menda najbolj zadovoljni s ponudbo očal in leč, goriva za vozila ter kruha, kosmičev, riža in testenin, najmanj pa zaupamo ponudbi rabljenih avtomobilov, sadja, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov. Med storitvami Slovenci najbolj cenimo, pač po Evropski komisiji, kulturno ponudbo, razvedrilo, storitve za plin (to zna biti posledica lanskih konkurenčnih pocenitev, dodajamo) in letalskih prevozov (hvala, gospod Virant). Najmanj zaupamo ponudbi naložbenih produktov, zasebnih življenjskih zavarovanj in pravnim storitvam.

Evo, iz Bruslja so nam poslali podatke o našem potrošniškem življenju in gospodinjskem varčevanju, nataknili smo si očala, prebrali in se pošalili na račun lanskega snega. Nam je pa komisija vendarle vsaj v nečem v pomoč - s potrditvijo naših ugotovitve nam sporoča, da vendarle nismo znoreli in da vidimo prav. Najmanj smemo še vedno zaupati bančnikom in odvetnikom.

Tudi zaradi takšnih mentalno zdravilnih ugodnosti našega evropskega državljanstva se splača biti v EU.

Malo bolj bomo previdni do mobilne aplikacije za potovanja evropskih potrošnikov, ki so jo pripravile evropske zveze potrošnikov. Aplikacija je čisto v redu, potrošnikom z mobilnim telefonom pomaga izvedeti vse o njihovih pravicah v skupni Evropi in v vsaki članici posebej. Bomo pa do konca poletja do nje raje ostali zadržani, saj jo je priporočil tudi evropski komisar za varstvo potrošnikov Neven Mimica. Nenazadnje nas večina odhaja na dopust na Hrvaško.

Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.