Tiskane izdaje
Statistični urad je seveda povedal mnogo več od številke, ki menda govori o rasti. Takoj za njo so namreč zapisali, da se je bruto družbeno proizvod (BDP) v Sloveniji lani zmanjšal za 1,1, odstotka. Zmanjšal pa se je primerljivo z letom 2012, ko je prav tako padal. Zato tudi podatek, da se je sezoni in koledarju prilagojen BDP v četrtem četrtletju 2013 glede na prejšnje četrtletje povečal za 1,2 odstotka, glede na četrto četrtletje 2012 pa povečal za 1,9 odstotka, ne pripoveduje o rasti, temveč o nihanju padca, ki se je malce zmanjšal.
Če naprej pojasnimo, da so k »rasti« največ prispevale investicije v osnovna sredstva in spremembe zalog, smo že pri zgolj bilančni, ne pa tudi dejanski gospodarski rasti. Še so zapisali, da menda okreva tudi končna potrošnja naših gospodinjstev. Potrošnja je bila sicer enaka kot pred letom dni, se je pa močno zmanjšalo naše zapravljanje za trajne dobrine. To ne pove nič drugega, kot to, da smo še bolj revni in da kupujemo še manj avtomobilov in hladilnikov, ker moramo več denarja porabiti za kruh in mleko. Stroški za naše preživetje pa so se povečali za 3 odstotke in tega res ne smemo šteti h kakšni gospodarski rasti.
Da smo slovenska varčevalna gospodinjstva res najmanjše slepo črevo potrošniške Evrope so nam potem iz Bruslja dali ponovno vedeti ta teden. Evropski statistični urad je v sredo objavil podatke o industrijski proizvodnji v območju evra in v EU za januar. V primerjavi z decembrom se je industrijska proizvodnja v EU povečala za 2,4 odstotka. Najbolj na Hrvaškem, v Estoniji in na Madžarskem, najbolj je upadla v Latviji, na Nizozemskem in na Finskem. Slovenije ta teden evropska statistika sploh več ne omenja. Pa varčujte, če ste še pri volji.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
