90.000 odtenkov bele

Štefan si raje odgrizne levo nogo pri kolenu, kot da bi mu kdo na njegovi poslovilki ob šanku dal za dva deci.

Objavljeno
16. december 2016 18.42
Dan šanpionov
Voranc Vogel
Voranc Vogel
V dolini Šentflorijanski smo po zaslugi Tine Maze, pardon, Andrea Massija, pardon, Slovenske smučarske zveze (SZS), spet dobili razlog, da se razdelimo v dva tabora.

Prvim se zdi, da Tinina ekipa od SZS oziroma njenih pokroviteljev upravičeno zahteva denar za Tinin nastop na tekmi za Zlato lisico.

Drugim, da si je poslovilni nastop v Mariboru zamislila sama in da je, kot se lepo izražajo spletni anonimneži, pogoltna na denar. Še najbolj hecni so moralisti, ki bentijo, da je zaposlena v policiji in smo jo tako rekoč mi gor spravili ali vsaj ubranili pred izstradanjem.

Resnica leži, kot ji je to v navadi, najbrž nekje vmes.

Tina Maze je najuspešnejša slovenska smučarka vseh časov in je zato tudi znamka, ki bo pod pohorske strmine gotovo privabila svoj del navijačev in smučarskih navdušencev. Tega se nedvomno zavedajo tudi pri SZS in potiho računajo na dobiček, ki jim ga bo pomagala soustvariti tudi Tinina poslovilna tekma.

Manj potiho se pri SZS pogajajo glede kosa pogače, ki bi ga morali nameniti znamki Maze, kar ni le nehigienično in amatersko, ampak tudi škodljivo. Zanje, za njihovo prireditev in za Tino. In kar je najbolj žalostno, je uporabljena pogajalska taktika, ki računa na najbolj pritlehno, a precej razširjeno slovensko kvaliteto - fovšijo.

Z vidika posla je zahteva ekipe aMaze po plačilu seveda razumljiva in do neke mere tudi upravičena. Manj razumljiv je način in ton, s katerim se je posla lotil Andrea Massi, a tudi grozečih klicev in odvetnikov v prvih bojnih linijah smo v naši dolini že dolgo vajeni.

Nekaj pa je gotovo res. V javnosti bolj za en klinc zgleda, da organiziraš fešto ob odhodu v penzjon in si želiš z njo še fino zaslužiti. Štefan, ki je 40 let garal v tovarni, si raje odgrizne levo nogo pri kolenu, kot da bi mu kdo na njegovi poslovilni zabavi ob šanku dal za dva deci. Ali pa, da bi se zmenil z oštirjem za provizijo, češ da mu bo pripeljal žejne goste.

Ampak Tina ni Štefan in se zaveda in želi iz svoje slave, ki je hitro pokvarljivo blago, iztisniti še zadnje evre. Pri tem ji je malo mar, da bo Štefan, ki je dal za fešto, pri sodelavcih in prijateljih v zgodovino zapisan lepo, a hkrati z manj denarja kot Tina, ki ji del Slovencev ne bo nikoli oprostil njene „ubrisanosti na d'nar".

Ima pa Štefan eno prednost. Na poslovilno zabavo lahko pride brez delovnega kombinezona (samo, da pride oblečen in tak tudi ostane do konca), okoli reklam na Tininem pa se mora tresti vesoljna deželica.