Tiskane izdaje
Te dni v ruskih medijih preberem malodane neverjetno zgodbo o peterburški tovarni kreativnega otroškega pohištva, kot se uradno imenuje, ki je trgu ponudila zares povsem nestandarden izdelek. Mladim staršem namreč ponujajo otroško posteljico, ki po dizajnu in vojaško zeleni barvi močno spominja na raketni sistem buk. Na orožje torej, ki je pred dobrima dvema letoma nad vzhodnim delom Ukrajine sestrelilo malezijsko potniško letalo. V katastrofi je tedaj umrlo vseh 298 potnikov in članov posadke. Največ Nizozemcev. In na letalu je bilo tudi zelo veliko otrok. Morda so ravno takrat k sebi stiskali svojega plišastega medvedka ali kakšno drugo ljubo igračo, ko je njihovo igro za vselej raztrgala ruska raketa ...
Ko to preberem in si podrobno ogledam priloženo fotografijo otroške posteljice buk, brž pokličem nekaj znancev v Moskvi, ki so bili ob zgodbi podobno zgroženi kot jaz. Sploh si niso predstavljali, da je takšen izdelek v resnici mogoče ponuditi na trgu. In da se med njihovimi rojaki celo najdejo kupci zanj. Militaristična domišljija, ki že bitjeca v plenicah nagovarja k nasilju, danes res ne pozna meja.
Toda Anton Koppel, direktor podjetja Carobus, kot se imenuje ta inventivna tovarna kreativnega otroškega pohištva, ni takšnega mnenja. Potrdil je, da je v Rusiji kar precej ljudi, ki so takšno otroško posteljico že kupili. Čeprav je izdelek povsem nov, so jih doslej prodali že več kot deset. Direktor pri tem dodaja, da se tovarna seveda ne ukvarja le z izdelki z vojaško tematiko. Začeli so namreč s posteljicami v podobi avtomobilčkov in avtobusov. Zato tudi ime Carobus. Takšnih posteljic so doslej prodali že več kot deset tisoč. Z avtomobilčkov so nato prešli še na ladjice, parnike, letala.
Toda potem so se med kupci pojavile ideje in želje, naj bi v svoj asortiman uvrstili tudi posteljice z vojaško tematiko. In začeli so izdelovati posteljice v podobi tankov, džipov, vojaških ladij, bojnih letal in celo vojaških motociklov. Nekateri starši so si zaželeli tudi posteljice v podobi vesoljskih ladij in podmornic. Si predstavljate, v kaj bo zrasel dojenček, ki bo mamine uspavanke poslušal v posteljici tanku? Ali pa v posteljici, podobni potopljeni jedrski podmornici Kursk, ki je s seboj za vselej odnesla več kot sto življenj?
Na radiu Svoboda so direktorja seveda vprašali, zakaj prav posteljica buk. Zakaj mora biti otroška posteljica kopija prav tega strašnega orožja? Anton Koppel v buku kajpak ne vidi nič slabega. Pravi namreč, da gre za zenitno-raketni kompleks, kot se temu uradno pravi v ruščini, ki je v bistvu obrambno, in ne napadalno orožje. (Le zakaj so potem z njim streljali na potniško letalo?) Ruski buki varujejo mirno nebo. To orožje ni simbol terorizma in ekstremizma. To je, kot pravi Anton Koppel, izvrstno orožje, ki je na zunaj morda res nekoliko brutalno, toda otroci se od nekdaj radi igrajo vojne, letajo po dvorišču z avtomatskimi puškami in v igri streljajo drug na drugega.
Direktor v tem ne vidi nič slabega. Na vprašanje o tragediji na vzhodu Ukrajine pa zgolj skomigne z rameni. Pravi namreč, da je tam veliko nejasnih stvari. In doda, da je sam pravzaprav izrazito nepolitičen človek. Televizije ne gleda že vsaj deset let in takšen odnos do televizijskih poročil svetuje tudi drugim. Po njegovem bi bila za vse to zelo modra odločitev.
Z vojaško tematiko, ki za zdaj predstavlja le kakšnih pet odstotkov proizvodnje, pa nameravajo seveda nadaljevati. Tudi zato, ker je podobnih naročil vedno več. Kupci hočejo takšne izdelke. Toda na trgu ne bo seveda nič provokativnega. Posteljic v podobi nemških tankov s kljukastim križem nikakor ne bodo izdelovali. Tudi posteljic, ki bi bile kopije ameriškega ali britanskega orožja, ne, saj gre za naše ideološke nasprotnike, pravi Anton Koppel. Zato pa bodo še naprej zavzeto izdelovali posteljice v podobi »naše, domoljubne vojaške tehnike«, ponosno doda direktor Carobusa.
Ruska strokovna javnost je seveda resno zaskrbljena nad tovrstnimi trendi v ruskih tovarnah otroškega pohištva. Psihiater Igor Dobrjakov opozarja, da popularnost takšnih »vojaških« posteljic med starši govori o vse večji agresivnosti v ruski družbi. Z njim se strinja tudi psihologinja Jelena Joffe, ki opozarja na vedno večjo militarizacijo ruske družbe. Na militarizacijo, ki se pravzaprav začenja že v otroštvu. Ne le s posteljicami, ampak tudi z računalniškimi igricami o vojnah in ubijanju. Psihologinja je prepričana, da je tovrstno dogajanje v ruski družbi povezano predvsem s tem, kar se zdaj dogaja v državi. Kremelj sili iz vojne v vojno. In če vsi govorijo zgolj o vojni, potem je tudi domoljubje nekako ves čas vezano predvsem na vojaško retoriko in ravnanje.
Od tod torej ideje o posteljicah v podobi tankov in bukov. In od tod tudi izjemno navdušenje velikega dela ruske javnosti nad okupacijo Gruzije in Ukrajine ter nad bombnimi napadi na bolnišnice in šole v Siriji, kjer umirajo tudi vrstniki ruskih otrok, ki po novem poslušajo uspavanke v posteljicah tankih ... Toda o računih, ki jih bo prej ali slej zanesljivo treba plačati za takšno početje, zdaj ne razmišlja nihče. Glave jih bodo začele boleti šele po tem, ko bodo ti računi kot bumerang začeli udrihati po tistih, ki Rusijo potiskajo v takšne uničevalne pohode.
