Tiskane izdaje
Akcija Preplavimo Wall Street je potekala ob slovitem Biku z Wall Streeta, kot javnost imenuje priljubljeni kip Artura Di Modice na vrhu parka Bowling Green, aktivisti pa so s pomočjo množice skandirali gesla o ustavitvi pohlepnega kapitalizma, ki uničuje planet. Človeška reka v nedeljo ni imela večjih ambicij kot opozarjanje voditeljev in politikov, da so potrebni ukrepi v boju s podnebnimi spremembami. Ob takšni politični korektnosti pa so se vanjo pognala slavna imena in številni politiki, na čelu z generalnim sekretarjem Ban Ki Moonom.
Slednjih na ponedeljkovem politično mnogo radikalnejšem shodu ni bilo blizu, ko so udeleženci zahtevali zmanjšanje silovite dohodkovne neenakosti, ustavitev pohlepa in koruptivnega ravnanja korporacij ter seveda konec onesnaževanja. »Ti ljudje so bolj osredotočeni, na nek način bolje vedo, kako sistem v resnici deluje,« je zbrane opisal Joel Kupferman, član organizacije Nacionalnega odvetniškega ceha. Alternativna odvetniška zbornica združuje pravosodne delavce, v ponedeljek so njeni člani bdeli, da policija ne bi kršila pravice ljudi do svobode zbiranja.
Sprva miroljuben soobstoj policije in aktivistov se je končal zvečer, ko slednji niso želeli oditi, zato so možje v modrem aretirali več kot sto ljudi, med njimi nekoga v kostumu polarnega medveda, štiri protestnike na invalidskem vozičku ter ženski z zeleno pobarvanimi lasmi, oblečenimi v kostum izmišljenega super junaka Kapitan Planet. Zbor in metode udeležencev so spominjale na znamenito gibanje Okupirajmo, v množici je bilo veliko njegovih veteranov, kot je Lisa Fithian, znana kot Profesorica Okupiraj zaradi svojega učenja mladih aktivistov, kako na primeren način izvajati radikalne ulične proteste.
Ponedeljkov radikalizem je zbudil precej zajedljivejše odzive kot nedeljska žametna verzija okoljskega protestiranja. Po družbenem omrežju Twitter so hitro zaokrožile opazke, da protestniki med vpitjem gesel proti pretiranem potrošništvu, ki razžira družbo in okolje, drug drugega fotografirajo z iPhoni, simbolom ameriške potrošniške kulture.
Daniel Gross, urednik za mednarodne finance na spletnem časniku Daily Beast je to preoblikoval v misel, da protestniki zmerjajo motor kapitalizma kot ubijalca okolja, toda inovacije finančne industrije postajajo enako pomembne za širjenje obnovljivih virov energije kot tehnološki razvoj. Po njegovih besedah družba pravzaprav potrebuje Wall Street za prehod v gospodarstvo brez fosilnih goriv, saj lahko samo ta financira prehod na način, kot ga država ne more.
Hitra širitev tehnologij, ki zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, je ena od možnih rešitev podnebne krize, finančni trg pa vse bolj želi postati del „zelene mrzlice". Kot primer navaja podjetje Tesla, ki proizvaja električne avtomobile in ki je s pomočjo vlagateljev doseglo tržno vrednost 30 milijard dolarjev. Ali pa podjetje Vivint, ki od vrat do vrat prodaja sončne celice, in naj bi te dni zbralo 371 milijonov dolarjev od takšnih paradnih konjev Wall Streeta, kot so Goldman, Merrill Lynch in Credit Suisse.
Pri tem, priznava, da je pot tlakoval javni kapital in vlada z oblikovanjem standardov in zgodnjim vlaganjem v novo tehnologijo. Toda tudi ameriška vlada s svojim velikim proračunom ne more plačati vseh računov. Ko je Wall Street začutil, da takšne naložbe prinašajo denar, je hitro pristavil svoj lonček, tako da na primer banka Bank of America financira gradnjo 160-megavatne vetrne elektrarne v Oklahomi.
Vlaganje v hišne sončne elektrarne je predrago za večino lastnikov in to kljub davčnim olajšavam. Zato jim podjetje Solar City, ki ga je ustanovil lastnik Tesle Elon Musk, ponuja sončni lizing in za majhno plačilo na strehe vgradi sončne elektrarne, nato pa lastnikom hiš prodaja električno energijo. To jim omogoča 500 milijonov dolarjev vredna naložba podjetja Goldman Sachs, enega najbolj osovraženih finančnih velikanov pri radikalni levici.
»Morda protestnikom ne bo všeč, toda obnovljiva energija, energetska učinkovitost in trajnost postajajo velik posel, ki potrebuje ogromno kapitala. S finančnimi nabirkami prek spleta ne bomo mogli ustaviti podnebnih sprememb,« se Gross ne strinja nad zeleno jezo proti Wall Streetu.
