Tiskane izdaje
Že videno, kar se tiče odraščajočih v Jugoslaviji. Včasih so po ukazu maršala Tita natisnili nore količine dinarjev na beograjskem Topčideru, da so se umirile socialne razmere v državi in se je vzpostavila kvazi gospodarska stabilnost, zdaj pa to isto doživljamo v Evropski uniji.
S tem, ko bi natisnili milijarde evrov, bi zagnali potrošnjo, investicije, omogočili gospodarsko rast, spet zaposlovali, ustvarili bi čisto svežo, povsem novodobno evropsko Indijo Koromandijo, kjer bi ljudje živeli v blaginji, uživali v delu in prostem času ter še naprej negovali evropsko dediščino. Mi smo ja vendar srčika civiliziranega sveta! Mi smo nadsposobni, nadcivilizirani, naddemokratični, nadsolidarni, nadkulturni, nadsposobni. O tem, da so si nekateri pred desetletji predstavljali, da so preprosto nadljudje, nadrasa, raje ne bi. Ker vemo, kam lahko to pripelje. Danes je podobna katastrofa, če rečeš, da multikulturnost v Evropi ne deluje.
Bojimo se naravnih nesreč, terorizma, epidemij in vojn, medtem pa nas zelo prefinjeno uničuje negospodarno, nevestno, neprofesionalno, nemoralno delovanje bank. Majhen narod na sončni stran Alp je zagnal že kakšne tri milijadre evrov v vrečo brez dna Neznane Leteče Banke, ki jo pridno držijo samooklicani rezervni geniji financ.
Mi res ne potrebujemo groženj in akcij esktremnih islamistov, novih povodnji in žledu, morda še kakšne kuge sodobnega časa. Mojstri s Trga republike in tovariši iz drugih bank, ki jih kot ubogljive ovce pred striženjem rešujemo davkoplačevalci, delajo raznorazne finančne akrobacije, zraven pa je še malo obveznega političnega žegna, ki je posledica ozkih interesov v znamenitem priti in obstati na oblasti. Tako vsi naprej gonijo svoje, nihče ne odgovarja, finančni terorizem nad državljani in državljankami ter zdravimi organizacijami je v polnem teku.
V pehanju za materialnim bogastvom smo se zadolžili do amena, vrvica je okrog vratu, pri nekaterih jo bodo zadrgnili, izbranci se bodo, tako kot vedno, spretno rešili. Še naprej se bodo lahko šli nov nacionalni šport − reprogramiranje kreditov. Kalkulacija je znana: stotim revčkom nabiješ izvršbe in jih pahneš v brezup ter posledično v propad, potem pa greš na vampe-golaž s tajkunčkom, da se zmenita o nadaljevanju izvajanja sporazuma o finančnem prestrukturiranju pokradene, zavožene, neperspektivne firme, ki bi morda nekaj malega vzela še iz kohezijskih skladov. Še preden bi jih zaspani birokratski aparat v državni upravi dokončno razgalil pri nečednem početju, ki je uničil dostojanstvo in blaginjo ljudi.
Bankirji so si − tako kot Cerkev − že davno ustvarili svojo državo v državi. Narekujejo razpoloženje v državi, ustvarjajo krize, sejejo optimizem ali pesimizem, igrajo se s krivuljami življenja, manipulirajo, brezobzirno tvegajo, po svoji izbiri sprejemajo odpustke ali pa ne. Nekdanji nogometni as, Francoz Eric Cantona, je novembra 2010 predlagal, naj rojaki v znamenje protesta proti ravnanju bank množično dvignejo vse svoje prihranke. Bi sledil kolaps bančnega sistema? V Sloveniji že tako ni več omembe vrednih prihrankov, veliki denarji so se preselili v Luksembrug, Lihtenštajn, na Kajmanske otoke in Ciper ter še kam. Zato se vprašajte, kaj še lahko storite za svojo ljubo banko.
