Tiskane izdaje
Po vsem tem, kar zdaj na Madžarskem počne njegova vlada, bi se najbrž res že spodobilo, da bi madžarski premier Viktor Orbán končno vrnil tisto štipendijo, ki jo je davnega leta 1989 njegov sedanji največji sovražnik in nekdanji sodržavljan, zdaj v ZDA živeči George Soros podelil takrat nadobudnemu soustanovitelju opozicijskega liberalnega študentskega gibanja Fidesz, da je lahko študiral politologijo pri »heglovcu« Zbigniewu Pełczyńskemu na univerzi v Oxfordu. Konec 80. let prejšnjega stoletja je 26-letnemu Orbánu Sorosev Zavod za odprto družbo plačeval 10.000 forintov na mesec, kar je bilo dovolj, da se je lahko brez skrbi posvetil politiki, precej filantropovega denarja pa je takrat prejela tudi njegova opozicijska stranka. Trditve nekaterih sedanjih »Viktatorjevih« nasprotnikov, da bi se ta moral za svojo politično kariero zahvaliti Sorosu, so najbrž pretirane, toda njegova stranka Fidesz je na začetku 90. let, ko je bila še del »liberalne« opozicije, od Zavoda za odprto družbo dobila okoli 4,7 milijona forintov, kar bi danes po izračunih spletišča Hungarian Spectrum znašalo v »našem« denarju okoli 640.000 evrov.
A ni dolgo trajalo, da je Soros, ki je trenutno z več kot 25 milijardami dolarjev premoženja med 30 najbogatejšimi ljudmi na svetu, ugotovil, da še vedno velja stari pregovor: dobrota je sirota. Le na oblast je moralo priti to Orbánovo liberalno študentsko gibanje, pa ga je pognalo, najprej proti sredini, potem pa, zlasti po pavzi v parlamentarni opoziciji, čedalje bolj proti desni in (zdaj že razvpiti) »neliberalni demokraciji«.
Medtem se je v Budimpešti rojeni Soros, ki bo avgusta dopolnil 87 let, iz dobrodelneža, ki je pripomogel k razvoju madžarske demokracije, v očeh tistih, ki jih je nekoč štipendiral, prelevil v skorajda prevratnika, ki ne le da podpira »sovražno« opozicijo in osovražene mednarodne nevladne organizacije, ampak je po mnenju madžarskih oblastnikov skoval tudi prebrisani načrt, kako na staro celino spraviti na stotine tisočev »nezakonitih migrantov«. Ko so med največjim pribežniškim navalom po »balkanski poti« Zdravniki brez meja kritizirali surovo oziroma nečloveško ravnanje madžarskih policistov do beguncev, se je zdelo notranjemu ministrstvu dovolj, da je na obtožbe uradno odgovorilo z izjavo, da je razlog za takšno stališče te mednarodne organizacije, ki je leta 1999 prejela Nobelovo nagrado za mir, v tem, da jo financira Soros. Nekaj podobnega se je zgodilo, ko si je zaradi ksenofobije drznila Budimpešto kritizirati mednarodna organizacija Amnesty International. Njihov »napad« je bil pričakovan, saj je to ena izmed proimigrantskih skupin, ki so na Sorosevem plačilnem seznamu, je bil pojasnil tiskovni predstavnik Fidesza Balázs Hidvéghi.
Budimpešta se je na Sorosove »napade« odzvala s »protinapadom« in prepovedala njegovo srednjeevropsko univerzo v Budimpešti. Ko se je Soros zaradi tega prišel pritožit v Bruselj, svojo nekdanjo domovino pa razglasil za »mafijsko državo«, je le še podžgal bojevitega duha madžarskih »neliberalnih« upornikov. »Ne pustimo, da se Soros zadnji smeje,« piše zdaj na ogromnih plakatih, na katerih je izobešena velika fotografija madžarskega »sovražnika številka ena« in za katere je vlada odštela okoli 5,7 milijarde forintov (približno 18,25 milijona evrov) davkoplačevalskega denarja, da jih je izobesila po vsej državi.
Ko napadajo svojega velikega »sovražnika«, se oblasti v Budimpešti spretno izogibajo temu, da bi omenili njegovo nacionalnost. Če je njihova uradna nestrpnost do muslimanov stališče, ki postaja čedalje bolj sprejemljivo ne le v ZDA, temveč tudi na stari celini, je sovraštvo do judov v sodobni »liberalni« družbi po definiciji tabu. Toda vladni plakati s Sorosevo fotografijo, ki so jo predstavniki »civilne družbe« v kar nekaj primerih dopolnili s pripisi, kakor je »umazani žid«, so izzvali ostro reakcijo madžarske judovske skupnosti. »Ne le da je kampanja sama odkrito antisemitska, povzroči lahko tudi nenadzorovane izbruhe tovrstnih čustev med prebivalstvom.
Zgodovinska odgovornost vas, naših izvoljenih voditeljev, je, da preprečite širjenje sovraštva med narodom in da ne obrnete madžarskih prebivalcev drugega proti drugemu,« je prejšnji teden zapisala Zveza madžarskih judovskih skupnosti v odprtem pismu madžarski vladi. V torek se je tudi sam Soros odzval z izjavo, da ga vznemirjajo »antisemitske upodobitve, ki jih sedanji madžarski režim uporablja kot del svoje načrtovane dezinformacijske kampanje«.
Madžarske oblasti očitke o antisemitizmu odločno zavračajo. Po besedah vodje premierovega kabineta Janosa Lazarja vladna plakatna akcija nima nobene zveze s Sorosevim poreklom ali njegovo identiteto, temveč s tem, kar ta človek, ki da ga njegov šef Orbán menda ceni kot »uspešnega, zelo pametnega in zelo talentiranega Madžara«, počne. To početje pa je že prej razgalil njegov šef, sam madžarski premier, ki je izjavil, da hoče Soros vsako leto v Evropi naseliti milijon migrantov iz drugačnih kulturnih okolij. »Zanj so migracije dober posel, zato je tako jezen na Madžarsko in name osebno, ker smo na poti njegovemu velikemu načrtu in velikemu poslovnemu projektu,« je pojasnil madžarski voditelj.
Na »liberalni« stari celini je nova epizoda madžarske »viktatoriade« sprožila precej ogorčenja. Med najostrejšimi kritiki je bil nekdanji belgijski premier Guy Verhofstadt, ki je na svojem facebooku zapisal, da »madžarski režim« uporablja »nacistično propagando«, njegovi »ksenofobija« in »demonizacija beguncev« pa da sta protievropski. »Trditev, da Soros podpira načrt o uvozu enega milijona nezakonitih priseljencev v Evropo, je Orbánova fantazija. Nad Madžarsko se spušča mrak. Tega ne smemo dopustiti,« je mnenje politika, ki v evropskem parlamentu vodi ločitveni postopek z Združenim kraljestvom.
Na novo madžarsko »neliberalno« peripetijo so se sprva ostro odzvali tudi predstavniki države, ki se zaradi grozljivih dogodkov iz nedavne zgodovine razumljivo razburjajo zaradi vsakega novega pojava antisemitizma zlasti na območjih, ki so bila prizorišče holokavsta. Takoj je bilo iz izraelskega veleposlaništva na Madžarskem najprej slišati izjavo, da vladna kampanja »vzbuja žalostne spomine ter seje sovraštvo in strah«, a le nekaj ur za tem je prišlo od njegovih nadrejenih na zunanjem ministrstvu v Tel Avivu, kamor se naslednji teden Orbán odpravlja na obisk, »pojasnilo«, da njihov veleposlanik v Budimpešti nikakor ni hotel obsojati upravičene madžarske kritike njihovega judovskega sonarodnjaka Sorosa, ki da »neprestano ruši demokratično izvoljene izraelske vlade«, organizacije, ki jih podpira, pa »blatijo izraelsko državo in ji poskušajo odvzeti pravico do samoobrambe«.
Ne le da judovski filantrop in finančni špekulant, ki je od 80. let prejšnjega stoletja »odprti družbi« po svetu razdal kakih dvanajst milijard dolarjev, ni dobil podpore v svoji »domovini«, poslanec iz vladajoče stranke premiera Benjamina Netanjahuja Miki Zohar je celo pripravil predlog »Sorosevega zakona«, ki bo prepovedal tuje financiranje »levičarskih organizacij, ki rušijo vlado«. V izraelskem opozicijskem dnevniku Haaretz, ki bi ga v trenutku obtožili najhujšega antisemitizma, če ne bi izhajal v Izraelu in v njem ne bi pisali sami Judje, so to prevlado politične solidarnosti med »nelibernalnimi« režimi pospremili s komentarjem, čigar naslov pove veliko (V Netanjahujevem svetu politika Georga Sorosa opravičuje to, da ga vržemo madžarskim antisemitskim psom), podnaslov pa opiše žalostno stanje v judovski državi (Nacionalistični in ksenofobični Izraelci se čedalje bolj identificirajo s podobno mislečimi državami in z njimi pogosto delijo prezir do liberalnih, univerzalističnih Judov).
