Dobro jutro: Despacito

Če kakšna beseda v tem poletju ne potrebuje prevoda na nobenem koncu sveta, potem je to »despacito«. Morda še nismo slišali za portoriška glasbenika Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja in se nam ne sanja, da je prvi mega pop zvezdnik, ki ima za sabo kar nekaj albumov z vrha latino lestvic, in drugi kralj reggaetona, je zdaj dovolj le par taktov, da vemo: Despacito! Počasi!

Vsaj desetkrat na dan jo slišimo. Iz zvočnika v nakupovalnem centru, na plaži, z mobilnika najstnika, telovadnice na robu mesta ali drvečega avtomobila. »Čisto počasi bi vonjal tvoj vrat. Naj ti šepečem v tvoja ušesa, da se me boš spomnila, če ne boš z mano. Počasi,« pojeta Luis in Daddy, okoli njiju buči Atlantik, poplesavata po slikovitem delu San Juana, ulice so polne parov v čutnih plesnih ritmih, na trgu moški igrajo domine ... prihaja nekdanja mis.

Despacito ni le uspešnica poletja, je skladba, ki je bila pred tedni razglašena za največkrat pretočeno skladbo do zdaj (4,6 milijarde predvajanj), po napovedih bo tudi prva, ki bo presegla tri milijarde ogledov na youtubu. Včeraj je od blizu dihala za ovratnik korejskemu hiphoperju iz Gangnama in baladi See You Again. V sedmih mesecih iz Počasi vse bolj postaja Najhitrejša. Ni je lestvice, da ne bi bila čisto na vrhu, in skoraj ni države, kjer ji ne bi dali svoje jezikovne podobe.

In zdaj? Nič. Ko globalni hit podre vse rekorde, je čas za resne analize. Despacito je le na videz sladka, romantična, vsebina malce žgečkljiva, njena skrivnost je v koktajlu različnih zvrsti, pravijo poznavalci, ki govorijo tudi o »bieber« in internetnem efektu. Medtem ko sta avtorja še pred časom pripovedovala, da je skladba nastala v enem samem večeru, navdih pa je bila prav beseda despacito, so zdaj na vrsti poglobljene izjave v slogu, »v časih, ko nas hočejo ločiti z zidovi, najina skladba združuje ljudi«. Ni daleč od resnice in kaj naj rečemo drugega kot v slogu pesmi: Tako očitno to počnejo v Portoriku.