Dobro jutro: Knjiga za face

Namreč fejsbukova. Skrben je, vsak dan, ko vanj pokukam, me vpraša, kaj razmišljam. Če sem slabe volje, si mislim, kaj ga briga, če nisem, pa vprašanje sprejemam kot znak najine posebne navezanosti.

Na desetine prijateljev in znancev vsak dan objavlja, kaj dogaja, točneje, kaj si mislijo in kaj počnejo ali kaj bi drugi radi mislili, da oni mislijo in počnejo. Še telefon skoraj ni več potreben, saj so vprašanja v rubriki »sporočilo« brezplačna in bolj ali manj zanesljiva. No, ja, telefon je za večino pravzaprav orodje, s katerim dosežejo vesoljno komunikacijo. Fejsbukovci obveščajo vesoljno prijateljstvo o tem, kaj so ta dan počeli, zakaj so žalovali in zakaj se veselili. Nekateri iz predalov potegnejo stare fotografije otrok in jih delijo z vsemi. Drugi (vizualno) delijo svojo večerjo, tretji skrbno spremljajo družbenopolitično dogajanje in določenim dogodkom ploskajo ali jih gromko sesuvajo. In to objavijo. Vse je jasno: Urška skače v morje nekje v Istri, Jožica pije kavo v Braziliji, Peter osvaja vršace, Anica previja prvorojenca.

Veliko jih je, ki fejsbuk uporabljajo za oglasno desko in delajo na samopromociji – slika ta, slika ona, misel dneva, pesem, voščilo za dobro jutro, duhovičenje na petek, trinajstega, ipd. Nekateri na fejsbuku jokajo, drugi delijo šale.

Ne manjka animiranih kratkih zgodb, v katerih nastopajo živali, ki presenečajo tako ali drugače, ne manjka niti ljudi, ki znajo plesati, skakati, prepevati, čarati. Med temi je veliko otrok, tudi okrutnih mladostnikov, ki želijo svoje nenavadne strasti pokazati vsem. Denimo, mučenje živali. Za fejsbuk ni ovir.

Fejsbuk je večinoma odmev odnosov, kot jih poznamo v živo. Včasih si želimo, da bi talentirani fejsbuk šaljivec še naprej osrečeval s svojimi dovtipi, drugič obupujemo, ker nekateri svojo knjigo obrazov dojemajo kot spovednico, namesto da bi preprosto molčali.