Dobro jutro: Milenijci

Medtem ko je naša pozornost uprta bodisi v velika krizna žarišča (ki jih spremljamo bolj ali manj neprizadeto in nezainteresirano, neredko zgolj iz dolgočasja) ali pa se prepiramo okoli te ali one ideološke teme ali oslove sence, gre življenje svojo pot. Predvsem pri tako imenovanih milenijcih. Gotovo držijo teze, da so mladi danes žrtve prekarnih zaposlitev in vseh drugih tegob, ki jih prinaša sedanji način življenja, vendar so očitno problemi veliko večji in predvsem globlji, kot se zdi na prvi pogled.

Statistike in raziskave niso vedno relevantne, vendar le omogočajo kolikor toliko objektivno širšo sliko. In ta kaže, da so pri mladih generacijah nastale velike spremembe. Milenijci naj bi bili najmanj zagnani na delovnem mestu (kar sedemdeset odstotkov jih prostodušno priznava, da se jim ne ljubi prav pretegniti), šest od desetih bi takoj zamenjalo službo, če bi se jim ponudila priložnost (in to ne zgolj zaradi boljše plače, ampak ker se vsakega dela hitro naveličajo), poleg tega jih družbena vprašanja skoraj ne zanimajo, prav tako le redki razmišljajo o trajni vezi ali poroki.

Razmere niso povsod identične, marsikje se morajo mladi spopadati z velikimi težavami, verjetno pa gre za določen trend. Ki postavlja v ospredje sproščeno neobveznost in se poskuša znebiti vsakršne odgovornosti. Kar ni nujno slabo in tudi ne alarmantno, že naslednja generacija bo morda povsem drugačna, morda pa bi takšna gibanja vendarle lahko vsaj nekoliko omilili. Seveda ne s takšnimi in drugačnimi študijami, zakoni, dekreti, pravilniki ali celo prevrati, kot smo pri nas pač navajeni, temveč bi povsem zadostovalo, da bi ljudje na odgovornih mestih pri svojih odločitvah imeli pred očmi konkretnega človeka in ne zgolj anonimne množice. Kar pa je verjetno še precej težja naloga kot mladino prepričati, naj se zadev loti resneje in odgovorneje.