Dobro jutro: November septembra

Z zaslonov se nam vremenarji kislo nasmihajo, zbijajo neslane šale in dovtipe, delajo statistične primerjave, klimatologi nas prepričujejo, da se dogaja točno tako, kot so predvideli (dej no?), kmetje pišejo formularje za subvencije, turisti kuhajo mulo, država in pol sveta gre pa v remengo (ali maloro po slovensko).

A je kdo sprožil akcijo? A je kdo naredil načrt? A so se kje organizirali? Ali so poklicali gasilce? So sklicali svete krajevnih skupnosti in civilno zaščito? Je kdo kjer koli dal za kako mašo? So ustanovili strateški svet? Je kdo pripravil strokovna izhodišča in osnutek meteoprograma? Je zadeva v koalicijski pogodbi? Je kdo poklical na vlado ...? Saj poznate italijanskega: »Dežuje? Vlada krade!«

Kje je ministrstvo za obrambo? Ima kdo kakšne zveze pri Natu? Naj se zdaj javi tisti, ki se je ustil, da ima Barackovo telefonsko! Ali je kdo sploh predlagal, da bi odpoklicali Pečenka, Velkavrha, Gregoriča, Cegnarjevo ...? Takoj je treba razrešiti nesposobneže! Italijanska radijska voditeljica je med intervjujem preprosto klofnila kolonelota (v Italiji polkovniki ali admirali napovedujejo vreme, tam je jasno, kdo je za kaj odgovoren). To je v zahvalo za letošnji november, mu je, osuplemu, rekla sredi feragosta. Odpoklic sinoptikov je trenutno edina mogoča poteza. Človeku je vseeno lažje pri duši, če se kdo trudi.

Obstajajo še drugi načini. Na primer voodoo in zabadanje igel v glinene oblake ... Tudi daritveni protioblačni zvarek bi vlil nekaj upanja. Evo recept: štiri krake mrtve žabe, pero divjega petelina, 37 močeradov, dva slovenska poslanca in enega zombija, stekleničko saharskega peska, liter brinjevca, dva prdca, žlico pešk gnilih češenj, ščepec slovenske politične ekonomije, prvi septembrski šmrkelj in pet hrast s čarovničine riti. Zavreti in mešati do onemoglosti, da se še oblakom skisa. Samo da kdo nekako ukrepa, prosim.