Dobro jutro: Odsevi preteklosti

V prečudovitem romanu češkega pisatelja Milana Kundere je želja po nesmrtnosti prikazana kot legitimna, po drugi strani pa razkrinkana kot smešna utvara. Njegova mojstrovina Nesmrtnost je nastala na podlagi ene same elegantne geste, telo in obraz pa elegance nista premogla več. Agata, ki smo jo srečali ob plavalnem bazenu, se je verjetno zavedala, da ni več lepa ženska, kar pa je za trenutek pozabila. »Obstaja del nas, ki živi zunaj časa,« sta pisatelja pri ženski med 60. in 65. letom presunila nasmeh in obraz, ki sta pripadala dvajsetletnici.

Se svojih let resnično zavemo šele ob izjemnih dogodkih, večino življenja pa se jih sploh ne zavedamo?

»Ne morem verjeti, da bom kmalu dopolnil osemdeset let. Počutim se, da sem se pravkar vrnil iz vojne, ko pogledam v ogledalo, pa vidim tega ostarelega človeka,« je ameriški veteran druge svetovne vojne potrdil, da se zelo pogosto stara samo telo, duh pa se temu bolj kot ne upira.

V življenju slehernega človeka obstajajo prelomni trenutki. Moški se zelo radi spominjajo vojn. Bernard iz Kunderove Nesmrtnosti je rad pretiraval s številom ran, ki jih je dobil med prvo svetovno vojno. Pretvarjal se je, da je velik osvajalec, pa čeprav je bilo dokazano, da je bil vse od julija 1959 povsem impotenten.

Odsevi preteklosti je naslov nagrajene serije fotografij ameriškega fotografa Toma Husseyja, ki predstavlja ostarele ljudi, kako zamišljeno strmijo v ogledalo, v katerem je ujeta njihova mladostna podoba. Starci in starke na fotografijah so bili nekoč mladi učitelji, medicinske sestre, znanstveniki. Hodili so v službo, rojevali so otroke, ljubili so in sovražili. Zdaj marsičesa ne zmorejo več.

Glavno sporočilo ganljivega fotografskega projekta je, da je sleherno telo obsojeno na staranje, človeški duh pa se temu naravnemu zakonu do konca upira.