Dobro jutro: Pokvarjena pošta

»Dobro jutro, Flavio, imaš danes kaj zame? Sveže ..., ulovili so jih ob sončnem vzhodu? Prima, kar kilco mi pošlji, prosim, kot ponavadi, hvala, adijo!« Klimatske spremembe kažejo svojo najprijaznejšo podobo. Sonce se vzpenja po modrem obodu, mimogrede se skriva za koprenastimi oblački, ki kot bele puhaste mačke prežijo na pernate jadralce, in iz zemlje kliče zvončke. Sredi januarja.

Z vseh strani države prijatelji poročajo o nenavadnih pojavih. Na celjskem koncu sta se na prisojni strani terase ob hiši otrpla sončila domači črni lazar in martinček brez repa. V Lendavi nabirajo regrat. Na Notranjskem se beli samo vrh Snežnika, po osončenih njivah pa se bohotijo zelene blazine mrtvih kopriv, ki niso videti čisto nič več mrtve. Na dišečih cvetovih brogovite brenči ducat čebel. V Istri je Vincenc, patron vinogradnikov, obrnil v koledarju prvi dan vinogradniškega novega leta in napovedal obrezovanje trte.

Zato bodo za kosilo sveži sardoni. Flavio jih je s hitro pošto poslal do našega praga. Prijateljica ne verjame. Kako da ne, pravim, samo poglej, kakšna je pošta. Ko vstopiš, se dva, ki čakata pred okencem, že drenjata, tretji in četrti morata čakati pred vrati. Razen če se ne pretikata med kupi izdelkov, ki jih prodajajo na pošti. Mogoče potrebujete novo damsko torbico? Očala za branje, vžigalice, sveče za na grob? Sveče za večere brez elektrike, ko klimatske spremembe niso dobrodejne, sveče za na torto? Knjigo o psih, mačkah, konjih, kozah? Sto najboljših receptov za omake? Dežnik iz Kitajske? Kotalke? Mogoče potrebujete nov pralni stroj? Seveda ga ne morete kupiti kar na pošti, naročite ga, poštar pa vam ga prinese v četrto nadstropje. Nič zato, če ima natrgane mišice, izpahnjeno rame, zvite prste in trdo hrbtenico, da so le stranke slovenske Pošte zadovoljne. Kila svežih sardonov ni nič proti temu. Samo da ne pozabim na pošiljko. Po tednu dni čakanja na pošti mogoče ne bili več dovolj sveži za mariniranje v limoninem soku.