Dobro jutro: Polna glava

Izraz, da imamo polno glavo vsega, je verjetno znan večini. Naši možgani so prisiljeni tako rekoč štiriindvajset ur na dan procesirati najrazličnejše informacije in skladno s tem sprejemati odločitve. Če je človek odločen in dosleden ter upošteva načelo, da je treba vsako odločitev sprejeti v desetih sekundah, ker se drugače zadeve samo zapletejo, se je mogoče polni glavi izogniti, sicer pa nastopijo težave.

In večina je v težavah. Naši možgani se namreč ne ukvarjajo zgolj z informacijami, ki so pomembne, ampak tudi z najbolj odvečnimi in banalnimi, poleg tega si razbijamo glavo še s preteklimi in prihodnjimi dogodki ter interpretacijo le-teh. V pomoč naj bi nam bili najrazličnejši priročniki, vsak dan jih izide na desetine, vendar si z njimi menda ne da veliko pomagati. Jasen znak, da ne delujejo, je že njihova hiperprodukcija, saj so podobno nesmiselne kot neštete brošure v slogu »tisoč načinov kako postati milijonar«, saj bi povsem zadostovala že ena sama.

Dodatna težava je, da recepti v tako imenovanih življenjskih priročnikih pogosto nasprotujejo drug drugemu. Večina jih je polna napotkov o tem, kako najti mir, harmonijo in življenjski smisel. A pred kratkim sem na spletu zasledil recenzijo knjige Moč negativnih misli, s podnaslovom Jeza, občutek krivde, dvom in sebičnost so vitalni pogoj za uspeh. Avtorja, menda priznana psihologa, navajata, da je jeza generator ustvarjalnosti, občutek krivde, slaba samopodoba in sebičnost pa nam v vseh pogledih pomagajo pri aktiviranju naših potencialov.

Verjetno je v tem tudi zrno soli, vendar se mi je v manj kot desetih sekundah uspelo odločiti, da knjige ne preberem. Že tako imam prepogosto polno glavo. Sicer pa, če navedbe teh dveh psihologov držijo, se nam tako in tako obeta sijajna prihodnost. Jeznih, nesamozavestnih, negotovih in sebičnih ljudi je pač v svetu več kot dovolj.