Tiskane izdaje
Včeraj je minilo 75 let od njegove smrti. V teh krajih si ga nekako lastimo, ker je po eni strani pripadal južnoslovanskim narodom, hkrati pa je bil leta 1856 rojen v avstrijskem imperiju, katere del je bila tudi Slovenija. Sam imam specifičen instrument, ki mi omogoča zapis trditve, da je Tesla naš največji rojak vseh časov. Ameriška revija Time z Nikolo Teslo na naslovnici, natisnjena leta 1931, danes namreč stane 500 dolarjev. Nekoliko manj zdelan izvod stane tisoč dolarjev.
Time s Teslo na naslovnici je eden najdražjih časopisnih kosov, ki jih prodajajo v spletnih antikvariatih. Dražji je, denimo, New York Times z novico, da se je potopil Titanik. Tito je bil na naslovnici revije Time sicer večkrat kot Tesla – prvič leta 1944, zadnjič, posthumno, leta 1980. Vendar so stari časopisi z Josipom Brozom na prvi strani desetkrat cenejši od Tesle.
Tito ni edini Jugoslovan, ki se je na naslovnici revije Time znašel med drugo svetovno vojno. General Dušan Simović, na začetku vojne predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije, je na naslovnici revije Time nastopil aprila 1941. Četniški general Draža Mihailović je bil z naslovko počaščen leta 1942. Jugoslovanski kralj Aleksander se je na naslovnico revije Time prerinil leta 1929, regent Pavle pa leta 1938. Mihailović je precej dražji od Tita, Simović je najcenejši, kralj Aleksander je dražji od regenta Pavla.
Zakaj je Tesla še zdaj tako dragocen? Kralj Aleksander, princ Pavle, generala Simović in Mihailović ter maršal Broz so veljali za bolj ali manj zanesljive ameriške zaveznike. Zavezniki imajo sicer svojo ceno, niso pa krona stvarstva.
Genij Nikole Tesle je dal človeštvu in Američanom veliko več, kolikor so lahko dobili od bolj ali manj zanesljivih zaveznikov – od izmeničnega toka in turbin do radia (patenta mu sprva niso priznali, postumno pa mu je ameriško vrhovno patent vendarle priznalo). Nikdar ni dobil Nobelove nagrade. Stari časopisi, na katerih so novice o nobelovcih, niso dragi. Tesla je drag, ker je dragocen.
