Tiskane izdaje
Adolf Hitler je demokratične procese zlorabil za absolutni prevzem oblasti in morda zato celo nekateri visoki politiki sedanje Nemčije verjamejo, da je na volilni dan bolje ostati doma kot voliti nove nacionaliste. Drugi oporekajo. V demokratičnih državah vendarle vsakdo vpliva na odločitve in ta pravica je dragocena.
Demokracija je bila po padcu Aten dve tisočletji kot Trnuljčica v globokem spancu, dokler je ni v osemnajstem stoletju prebudila ameriška revolucija. Tudi po njej ni šlo gladko, še posebno ne v Evropi, saj se je Franklin Delano Roosevelt še v dvajsetem stoletju bal, da demokracije ne bo mogoče zaščititi pred barbarstvom. Mnogi še zdaj ne živijo v svobodi - še huje, tistih, ki jo imajo, je vse manj. V organizaciji Freedom House zatrjujejo, da se je globalna svoboda lani zmanjšala že enajsto leto zapored in pogosto celo v državah, ki se imajo za demokratične. Številne druge si niti ne prizadevajo biti svobodne. Od 195 držav, ki so jih ocenjevali, je takšnih četrtina, samo delno svobodnih je še trideset odstotkov. Svobodnih je manj kot polovica.
Kjer svobodo imamo, smo včasih nezadovoljni, da je naš glas samo kamenček v volilnem mozaiku ali ne maramo izida. A so skupaj s pravno državo in svobodo izražanja prav demokratične volitve edina varščina, da se naš glas sploh sliši. Morda nam bodo nove tehnologije kmalu omogočale lažje soodločanje, morda celo neposredno demokracijo z možnostjo takojšnjega odločanja o neštetih vprašanjih. Bo to dobro? Predstavniška demokracija ima svoje prednosti, saj svojim predstavnikom delegiramo iskanje rešitev, za katere si sami ne vzamemo časa. A Zemlja se vrti naprej in prihajajo nova odkritja. Uživali jih bomo, če si naših svoboščin ne bomo zapravili, kajti dovolj je takšnih, ki bi nam jih radi odvzeli.
Za Bertolta Brechta je bila knjiga orožje, ki ga je treba vzeti v roke. Podobno brechtovsko orožje so tudi svobodne volitve.
