Dobro jutro: Zbiralec perja in srce

Srce, najbolj izrabljena beseda, v tem mestu vsako leto utripa na novo, zares. Z njim so povezana nenavadna srečanja, nova naključja na ključ, iz katerih se spletejo nove zgodbe.

Na kosilu v čast dobitniku letošnjega častnega Srca Sarajeva je Miro Purivatra dvignil kozarec in nazdravil Beniciu del Toru, ki je še enkrat skromno ponovil, da se ta nagrada ne more primerjati z nobeno, ki jo je dobil do zdaj, in da jo sprejema s posebno hvaležnostjo. Ko smo se posedli za omizje, je bil videti rahlo v svojem svetu, celo sramežljiv. Kot da se še vedno, po več kot četrt stoletja kariere, ne znajde v pretirani pozornosti. Zato je dneve, ko ne snema ali ne potuje, varno zaprt »v svojem malem stanovanju v L. A.«, kot pravi, in posluša glasbo, bere, bere in gleda filme. Danis Tanović, očitno fasciniran nad del Torovo filmsko razgledanostjo, ga je nenadoma vprašal, kateri je njegov najljubši balkanski film. Benicio se je nasmehnil: »Dan v življenju zbiralca železa.« Film v Tanovićevi režiji, ki je lani na Berlinalu prejel Medveda za najboljši film. Ne, to ne velja, se zasmeje omizje. Benicio malo pomisli in izstreli: »Zbiralci perja, Pred dežjem, Nikogaršnja zemlja.« Od štirih filmov, so trije v naši produkciji, je pomežiknil producent Čedomir Kolar.

Benicio se je posebno razgovoril prav o Zbiralcih perja, o moči podob, o neverjetni igralski prezenci igralca, natančno je opisoval prizore, film je očitno videl nekajkrat. Za omizjem so se pomenljivo spogledovali. To je Bekim Fehmiu, največja jugoslovanska zvezda albanskega rodu, je dejal Tanović. »In moj oče,« je skromno dodal igralec Uliks Fehmiu, ki je sedel na njegovi levi. Benicio je bil videti pretresen. Bil je surrealističen trenutek. Najbolj oblegan gost na Sarajevskem festivalu je bil kot otrok ganjen in pretresen zaradi naključja, da sedi poleg sina igralca, ki ga je tako prevzel. Tudi to je srce Sarajeva.