Dobro jutro: Življenje teče

Sama imam povsem diletantski odgovor – da bi bili srečni. Fjodor Dostojevski ni kar tako poudarjal, da je pomembno brati dobre knjige, za drugo pa bo poskrbelo življenje.

Najboljši čas za branje je zdaj – na prelomu zime, v jasnih in svežih februarskih dneh. Sneg je še bel, sonce pa sveti, kot da bi že nastopila pomlad. Samo še malo in odprli bomo novo stran.

V poljščini in ukrajinščini mesec februar imenujejo kar »ljutim«, kar pomeni »hudim«. Mesec torej, ki ni ravno prijeten. Res je tudi, da velika literarna dela redko vzbujajo smeh. Precej pogosteje solze. A vendarle ne govorimo o veselju ali lepem vremenu, ampak samo o tem, da je brati enako biti živ.

»Življenje se nadaljuje tudi, ko se zdi, da sploh ne obstaja.« To je zapisal sovjetski emigrant Sergej Dovlatov – najbolj žalosten in hkrati najbolj vesel ruski pisatelj. Njegova biografija je zelo nenavadna. Med drugim je bil varnostnik v gulagu v republiki Komi, kar je opisoval tudi v svojem romanu »Cona«. Njegova glavna poanta je, da se življenje nadaljuje tudi tam, kjer se zdi nemogoče.

Viktor Frankl nas uči, da je življenje tlelo tudi v nacističnih koncentracijskih taboriščih – drugače iz njih nihče ne bi prišel živ. Tlelo je tudi med nacističnim obleganjem Leningrada. Tli v Libiji, Siriji, Palestini. Tli tudi v Donbassu.

Življenje teče dalje kljub orožju za množično uničevanje, pa najsi gre za smrtonosno obstreljevanje ali uničujoče kredite.

Življenje se nadaljuje in se bo nadaljevalo – vse do smrti zadnjega, ki bo resnično znal brati.