Tiskane izdaje
Ljubitelji znanstvene fantastike vedo vse o nevarnostih nadvlade umetne inteligence, a je nekaj povsem drugega, ko o tem govori eden najpametnejših umov sveta. Elon Musk, ustvarjalec tako inovativnih projektov, kot so vesoljski program SpaceX, električni avtomobili Tesla ali superhitri prevoz v nastajanju Hyperloop, verjame, da bomo že kmalu videli simbiozo med človeško in umetno inteligenco.
Znanstvena fantastika že dolgo sanja o človeških polbogovih, ustvarjenih s pomočjo tehnike in tehnologije, in svari pred nevarnostmi, ki bi jih lahko novi Frankensteini prinesli s seboj, a bo morda izbira o tem naša realnost. »S časom bomo najbrž videli tesnejše združevanje biološke in digitalne inteligence,« je na letošnjem zasedanju World Government Summit v Dubaju ocenil Musk. »Gre za hitrost povezav med vašimi možgani in vašim digitalnim jazom.« Računalniki lahko že zdaj komunicirajo s hitrostjo bilijona bitov na sekundo, medtem ko jih lahko ljudje v tem času procesiramo le deset, zaradi česar bomo morda v svetu umetne inteligence odvečni. A bomo lahko s primernimi napravami tudi našim možganom omogočili simbiozo med inteligenco človeka in stroja ter tako rešili »problem nadzora in uporabnosti«.
Samo mimogrede: Musk se pridružuje tudi razmišljanjem, da je naše življenje samo virtualno, in ne izkustveno, saj se tudi naša virtualna resničnost komajda še loči od običajne. Na ravni »običajne« realnosti pa se tudi sam boji »globoke umetne inteligence, ki bo pametnejša od najpametnejšega človeka«. A »kolektivni način življenja, kjer smo vsi AI (umetna inteligenca)«, kljub vsemu vidi kot najboljši izid interakcije med človekom in strojem. Razmišlja o izboljšanju živčnih povezav med možgani in našim »digitalnim podaljškom« s pomočjo naprav, ki bodo omogočile, da postanemo nekakšen »kibernetski vtičnik«. S takojšnjim prevajanjem misli v digitalno obliko in obratno bi nam to odprlo popolnoma nove možnosti, verjame.
»Ni nam treba skrbeti zaradi morebitnega zlobnega diktatorja AI, ker smo vsi skupaj AI,« je komaj 45-letni genij predstavil svoje videnje prihodnosti − toda ali lahko pozitivno uresničitev takšnih vizij preprečijo čisto starodavne moralne dileme človeštva, s katerimi se spopadamo tudi v enaindvajsetem stoletju? Vidimo vse večjo odločenost voditeljev diktatur in avtoritativnih držav za uničenje civilizacijskega projekta »Zahoda«, ki z demokracijo, pravno državo, tržnim gospodarstvom in spoštovanjem človekovih pravic človeštvo že zdaj vleče iz številnih težav preteklosti. Raziskave javnega mnenja kažejo, da temu verjame le malo ljudi, a se položaj v svetu izboljšuje. Mnogi pozabljajo, da je pred dvesto leti velikanska večina Zemljanov živela pod mejo absolutne revščine, merjene z inflaciji prilagojenega 1,90 dolarja na dan, in še leta 1950 je bilo takšnih tri četrtine vseh ljudi. Danes jih je manj kot deset odstotkov, pa čeprav se je število prebivalstva v zadnjih dveh stoletjih posedmerilo.
Javno mnenje ta čas več pozornosti posveča socialnim razlikam, pa čeprav je težko trditi, da je bil srednjeveški kmet bolj enak svojemu graščaku, kot je današnji delavec bogatemu podjetniku. Nasprotno, materialne dobrine s hrano vred so vse bolj dostopne vsem, a so današnje socialne razlike manj sprejemljive zaradi idealov, ki jih obdobje po renesansi prinaša vsakemu človeku. Tako je tudi prav, saj bodo tudi po Muskovem prepričanju nove tehnologije zelo kmalu porušile velik del sedanje stabilnosti, pa čeprav mnoge nestabilnost, ki je opravila z nekdanjo gotovostjo življenja od rojstva do upokojitve, skrbi že zdaj. »Veliko prej, kot pa si predstavljamo« vidi uresničenje tehnologije samovozečih avtomobilov, kar bo sicer zelo udobno in pripravno za vse, a si veliko ljudi s prevozi služi kruh. Pravzaprav je ta panoga največji zaposlovalec ljudi nasploh. Njihovo življenje se bo zelo hitro in zelo globoko spremenilo, zato bi morali razmisliti, kaj bodo delali namesto tega, z istimi dilemami pa se bodo soočali tudi številni drugi poklici in nikakor ne le »modri ovratniki« med njimi.
Vračanje v staro stabilnost, ki jo obljubljajo sodobni avtokrati, pa ne glede na to ne more biti prava rešitev že zato, ker ti želijo predvsem poskrbeti zase, velikanska večina novih odkritij pa nastaja v družbah, ki jim je pomembna svoboda ustvarjanja vseh ljudi. Elon Musk s svojim lastnim zgledom uči, da bi si moral vsakdo med nami dovoliti sanje o uresničenju svojih teženj in ustvarjalnosti, vsi skupaj bi morali tudi zavarovati sistem politične in gospodarske svobode. Kljub vsem krizam in nestabilnostim namreč še vedno velja pripomba Winstona Churchilla, da je demokracija najslabši način vladanja − razen vseh drugih.
