O čevljarjih, prahu in 300 evrih

Danes so stvari narejene, da se pokvarijo. In mi moramo še več delati in služiti, da si lahko nenehno kupujemo nove.

Objavljeno
22. marec 2018 12.14
ima vrečke
Urša Zgojznik
Urša Zgojznik
Pred dnevi je po Sloveniji zakrožil članek o družini, ki mesec preživi s 300 evri. Ne gre spet za kakšno zgodbo s socialnega dna, ampak za zavestno odločitev dveh izobraženih ljudi o načinu življenja, vzgoji otrok, o vlaganju časa in denarja v stvari ali pač kaj drugega.

Zanimivo je, da zgodba niti ni naletela na pretirane odzive ali pa so ti kar malo smešni. Zgodba družine, ki živi svoje sanje, nas predrami v sivem vsakdanu pehanja za našimi mezdami, ki jih potem zapravimo za stvari, ki jih ne potrebjemo, v času, ki ga imamo premalo itd. Saj veste, kako to gre.

Gonilo današnjega sveta je proizvodnja stvari. Čim več čim bolj različnih. Že dolgo ni več pomembno to, da ustvarjamo stvari, ki jih potrebujemo; za večino predmetov niti ne vemo, da jh potrebujemo, dokler jih ne kupimo. Prav tako ni več pomembno, da imajo ljudje delo, da si lahko kupijo dobrine, saj jih nova industrijska revolucija kratko malo meče iz te igre. Za kaj potem pravzaprav sploh še gre?

Občasni pregled potreb na trgu dela veliko pove o naši družbi. Korporacije in agencije za zaposlovanje iščejo ljudi z raznovrstnimi polkici po gradbiščih, proizvodnjah in skladiščih, marketingarje in prodajalce. (In pa zdravnike seveda – zdravi in mladi pač nismo.)

Opazite, da se toliko dogaja okoli ustvarjanja in prodajanja novega in novega?

Ste že slišali za načrtno zastarelost? Danes so stvari narejene, da se pokvarijo. In mi moramo še več delati in služiti, da si lahko nenehno kupujemo nove. Tako je krog prav lepo sklenjen. Za nekatere.

Ali veste, da obstaja cela vrsta mojstrov, ki še vedno znajo zašiti čevlje? Popraviti sušilec za lase? Zakrpati potovalko? Poravnati zvito kolo? In da je možno izmenjevati oblačila, obutev, zelenjavo, knjige in druge predmete marsikje v Sloveniji? Na spletni platformi Manj je več je mogoče najti vrsto zemljevidov in nasvetov, ki nam pri tem stojijo ob strani.



Karta mo
jstrov

Ponovna uporaba se danes lahko zdi marsikomu smešna, a njene prednosti za nas same in našo družbo so velike. Po študiji v okviru krožnega gospodarstva na 10.000 ton odpadnih izdelkov in materialov s sežigom ustvarimo eno delovno mesto, z odlaganjem šest, s ponovno uporabo pa kar 800 delovnih mest.

Še pomembnejše pa je racionalno nakupovanje in zmanjšanje potrošnje v celoti. Eden glavnih razlogov za tako veliko porabo vode in energije v »razvitem« svetu je produkcija in poraba stvari. Ustvarjeni toplogredni plini zaradi potrošnje trikrat presegajo ustvarjene emisije zaradi prometa in največ prispevajo k podnebnim spremembam.

Nezdravo in drago pa je tudi kopičenje stvari v naših domovih, poleg stroškov za urejanje in zagotavljanje prostora so med prahom mikrodelci, ki nam gotovo ne koristijo. Tudi sicer svoj čas lahko drugače porabimo in misli umirimo, če nimamo množice predmetov okoli sebe.

V novih oblačilih je v tkanini prisotna vrsta strupenih barvil, belil in antiparazitskih sredstev, ki se s prvimi pranji izločijo. Rabljena oblačila so tako veliko bolj zdrava. Nova dognanja dokazujejo, da se plastika iz plastične embalaže izloča v skoraj vsako tekočino. Steklenica za ponovno polnjenje vode je že zagotovilo, da smo lahko malo manj plastični.

Dilema ali je boljši tak – linearni model ustvarjanja, kjer na koncu vse postane odpadek in ga večinoma požrejo sežigalnice in države tretjega sveta, ali tisti, kjer stvari krožijo, pravzaprav ni več upravičena. Podpora mojstru, ki popravi čevlje in pralni stroj, čeprav se na videz ne izplača, dobiva razsežnost, ki presega lokalno.

Preprosto povedano, večinoma smo nezadovoljni zaradi preteklih obžalovanj in prihodnjih pričakovanj. Delna rešitev za bolj zadovoljna življenja naše družbe se tako mogoče skriva tudi v znižanju potreb po stvareh in denarju. Če to pomeni novo gospodarsko krizo, nič pretirano hudega, okoljsko že tako imamo, mogoče se sama po sebi reši še tista v glavi.