Globoka modrina: −102 metra in nov državni rekord

Tako kot pri večini športov se tudi pri nas tekmovalni nastop začne že večer prej. Sam že nekaj časa pri tem sledim neki rutini. Z njo ohranjam osredotočenost, sproščenost, predvsem pa dam telesu možnost, da se popolnoma regenerira. Tehnike sproščanja sem že pred časom opustil, prav tako raznorazne vizualizacije, avtogene treninge in drugo. Opazil sem, da pretirano posvečanje tovrstnim aktivnostim v mojih mislih enormno poveča breme dogodka, saj nepotrebno potencira njegov pomen. Mogoče je moj pristop v zadnjem obdobju ravno nasproten. Hočem kar se da razvrednotiti pomen nastopa in se na ta način razbremeniti vseh pritiskov.

                                                                           www. jeranko.si

Večer pred prvim tekmovalnim dnevom sem odšel na dolgo čudovito peščeno plažo. Tja najraje odidem tik pred sončnim zahodom. Čudovite barve zahajajočega sonca, ki počasi tone za horizont karibskega morja, so naravnost prekrasne. Voda ima prijetnih 27 stopinj Celzija, zato ni ravno velike potrebe po neprestanem gibanju, da se ne ohladimo. Ko sem bil nekje do vratu v vodi in zasanjano gledal proti oranžno rdečim sončnim žarkom, sem nenadoma ob sebi zagledal morskega psa, ki je radovedno priplaval mimo. Seveda sem se ustrašil, a se je ob mojem nenadnem gibu ustrašil tudi on in sunkovito odplaval stran. A že naslednji trenutek sem bil naravnost navdušen, da sem prvič plaval skupaj z morskim psom.

Po zanimivem večernem srečanju je bilo jutro pred nastopom predvsem v znamenju popolne osredotočenosti in rahle vznemerjenosti pred startom. Ko sem opravil svoj desetminutni ogrevalni ritual, sem počasi začel izklapljati vse, kar trati mojo dragoceno energijo. Kontrola dihanja, sproščanja in misli je zahteven postopek, ki se ne zgodi sam od sebe. Sploh pa ne takrat, ko je to nujno potrebno. Sam prisegam na več različnih tehnik, ki vsaka po svoje pripomore, da dosežem stanje, ki ga potrebujem pred startom. Gre za kombinacijo avtohipnoze, nevrolongvističnega programiranja, meditacije in avtogenega treninga.

 

                                                                             www. jeranko.si

Potop sem začel sproščeno in ta občutek je trajal vse tja do globine −102 metra. Tudi povratek na površino je bil lažji od pričakovanja. Ostalo mi je veliko moči, največja hitrost, ki sem jo razvil pri povratku, je bila na globini od −95 do −70 metrov, in to kar 1,75 metra na sekundo.

Tudi drugi tekmovalci so se odrezali odlično. Poljak Meteusz Malina je opravil fenomenalen potop na −113 metrov v disciplini vlečenje ob vrvi. Skupaj že več let sodelujeva pri treningih in si izmenjujeva dragocene izkušnje. Vesel sem, da je obema uspel velik skok naprej, kar kaže, da znanje, na katerem gradiva svoje uspehe, stoji na trdnih temeljih. Žal se je potop ponesrečil ruskim kolegom, s katerimi smo postali prava družina. Aleksej je po povratku izgubil zavest, Evgenij in Mariana pa sta zaradi težav z izenačevanjem morala potop končati predčasno.

Sledi dan počitka, nato pa nastop v disciplini s plavutjo.