Ima samo beli človek dušo? Antropologijo v osnovne šole!

Bi bili vi srečni v kletki? Tudi, če bi bil z vami bratec, ne bi? Saj bi dobili banano! Ne boste verjeli, še danes je tako.

Objavljeno
17. marec 2015 11.40
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Ampak ali se v šoli se ne začne s soncem na nebu in rožo na trati, črko a, potem krogi in kvadrati? Nato berilo, poštevanka in preval naprej. Vse do kemije in fizike. Kakšna antropologija neki!

Dobro, vsaj v blogu državljansko in domovinsko vzgojo in etiko lahko zamenjam z antropologijo. Da bo bolj nazorno. Tega si nisem izmislila sama, vodilni antropologi in klimatologi menijo, da bi otroci nekaj o okolju, ljudeh in različnih kulturah lahko izvedeli že pri štirih letih.

Nismo še prišli do zastav in vere. Začnimo z živalskimi vrtovi, to vsak otrok pozna. Potem se vprašamo kaj je človek in kaj je žival? Ostanimo torej kar pri živalskem vrtu. Zakaj nekomu vzeti svobodo? Imamo pravico? Otroci, ste vedeli, da so tudi ljudi zapirali v »vrtove«, da so bili na ogled, kot danes žalostni slon in depresivni tiger. Da, cele družine so si v jedru evropske demokracije ogledovale gole »divjake«. Bi bili vi srečni v kletki? Tudi, če bi bil z vami bratec, ne bi? Saj bi dobili banano! Ne boste verjeli, še danes se to dogaja. Imenuje se ekoturizem v »eksotične kraje«. Kaj pravijo tamkajšnji ljudje o tem? Da turisti pridejo in gledajo, pomagajo pa nič. Pravzaprav ni res, ponavadi mi, ki se imamo za napredne pomagamo tako, da posekamo gozd, živali izvozimo v živalske vrtove in ljudi pošljemo v kakšen betonski blok. Kjer njihova kultura nima ne pomena, ne veljave. Je to njihova domovina ali naša etika? Hm.

Nujno je začeti s preprečevanjem občutka večvrednosti prozahodne kulture že v najzgodnejšem otroštvu. Za vse se najde argument, tudi zato - vsi, ki pridejo z manj bogatih držav v Evropo so emigranti, tisti, iz bogatih zahodnih držav pa so tako rekoč izletniki na daljšem obisku. Juhu! Kako so se države Evrope obogatile, pa niti ni za razlago v osnovnih šolah, prekrvavi detajli, preveč zamolčanega. Ali kakor je zapisal Jewish Journal, Hitler se je zgledoval po genocidu nad domorodnimi ljudstvi današnje ZDA, ko je koval načrte za »rasno čistost«.

Če je živalski vrt in genocid preveč brutalen uvod v uro antropologije, lahko začnemo tudi pri kakšni pravljici in lepi princeski. Trume ljudi se že stekajo na ogled nove Disneyeve prodkucije Pepelke. Ozek stas in lep obraz dragi otroci. Zakaj tako ozek stas Pepelke? Dragi otroci, ne, ni lačna, samo igralki so tako zategnili steznik, da tako ali tako ni mogla požirati nič drugega kot juhe, kot je povedala sama. Ali je to lepota ali pravljica, otroci? Predvsem resnica, kaj vas peljejo gledat starši. Nekaj »lepega«, za kar se je potrebno pohabiti. Ampak, oh, to je skupno številnim kulturam tega sveta.

Kot je rekla Simone de Beauvoir, da se ženska ne rodi, ampak to šele postane. Tudi človek se ne rodi, ampak to šele postane. Ali k temu pripomore vera, ki je dolgo trdila, da ima le beli človek dušo in da je živali sploh nimajo? Kako je to povezano z označitvijo vseh, verovanj in ljudi, ki so menili, da ima vse dušo - vsak kamen in roža, vsaka ptica in zajec, kot bolj zaostalih kultur? In ja, pri tem je sodelovala tudi antropologija, ki zdaj lahko popravlja svoje hude napake. Ni edina.

Imate v rokah prelep telefon otroci? Ajfoun? Da, da. Izumitelj, lahko rečemo kar genij, Steve Jobs je naredil to čudovito zadevo. Svojo hčerko pa leta zanikal in tako njej, kot tisočem delavcev dajal nedostojen drobiž ob svojih silnih milijonih. Je bil slab človek? Ne, gre za splošen pojav pomanjkanja empatije, vsem se zgodi. V najbolj razvitih državah pa največkrat.

Veliko se lahko naučimo od sijajnega uma kot je bil Steve Jobs. Kot vsak majhen otrok je hlepel po povezanosti in ljubezni. V vseh kulturah na vsem planetu je tako. Povezanosti ni bilo, dokler ni bil posvojen. Potem je iskal svojo prvo družino in jo našel, kakor tudi povezavo s hčerjo.

Z njegovimi izdelki se lahko povezujemo. Ker človek je bitje sobivanja, drugače trpi. Vse svoje žive dni. Prej ali slej. S tem, da imamo radi druge in jim pomagamo, izkazujemo svojo človeškost, ki se jo je potrebno naučiti. Žal se Peter Kolšek ne moti, ko ugotavlja ob prihajajoči obletnici 2. svetovne vojne, da se le na instinkt za dobro pri človeštvu ni več moč zanesti. Vse kaže, da res ne.