Tiskane izdaje
Elitni hotel Interalpen, strateško postavljen kot udobna, a neubranljiva trdnjava sredi tirolske alpske in gozdne idile, te dni gosti letno srečanje skrivnostne skupine Bilderberg. Premieri, aktualni in nekdanji visoki politiki, generali, obveščevalci, vplivni industrialci in finančniki, vodilni v pomembnih svetovnih inštitucijah so redni udeleženci srečanj te tajne lože, ki ji nekateri pripisujejo, da vlada svetu.
Tako je tudi letos. Če se za tesno zaprtimi vrati pod okriljem Bilderberga zberejo tako zanimivi ljudje kot so nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, aktualni generalni sekretar Nata Stoltenberg, nekdanji predsednik evropske komisije Barroso, predsedujoči münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger, nekdanji direktor Cie David Petraeus, nekdanji ameriški finančni minister Rubin, nekdanji predsednik Svetovne banke James Wolfensohn, vodilni ljudje Evropske centralne banke, Googla, Goldman Sachsa, Airbusa, Fiat Chryslerja, Michelina, Royal Dutch Shella, Volva in bank, kot so JP Morgan, HSBC, Deutsche Bank, Banco Santander in drugi pomembneži, je to seveda prvovrsten dogodek, ki še kako pritegne medijsko pozornost.
Srečanje tudi letos poteka po že utečeni dramaturgiji: bilderbergovci so dobro zastraženi in povsem izolirani v najbolj prestižnem hotelu, za kar servilno poskrbi država prirediteljica. Novic, kaj se dogaja ni, ker na prizorišču velja totalen medijski molk, idilo moti le nekaj protestnikov, ki pa jih policija skrbno drži na distanci. Dogodek v marsičem spominja na famozni svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu, kjer pa je udeležencev, poslovnežev in politikov dvajsetkrat več, tamkajšnje razprave in okrogle mize za tesno zaprtimi vrati pa si lahko ogledamo ali pa preberemo tudi na medmrežju, na skrbno urejeni spletni strani.
Za razliko od prestižnega Davosa so razprave na skupini Bilderberg povsem tajne, ni nikakršnih zapiskov, poročil, sklepov in to, jasno, še bolj podžiga teorije zarote. Po drugi strani si bilderbergovci zelo očitno želijo bolj pozitivno medijsko obravnavo in med udeleženci tokratne konference so tudi zelo skrbno izbrani uredniki in predsedniki nekaterih najbolj vplivnih svetovnih medijev (Bloomberg, The Economist, Financial Times) in uredniki in šefi medijev iz Danske, Kanade, Norveške, Italije, Nemčije. Za vse veljajo famozna pravila Chatham House (lahko razpravljaš in tudi kasneje poveš kaj si slišal, a ne smeš razkriti identitete drugih govorcev in udeležencev in jih citirati). Toliko predstavnikov medijev kot letos verjetno na srečanjih Bilderberga še ni bilo. Presenetilo me je, da je med njimi tudi kolumnist iz Turčije, a v bistvu je to odraz novega strateškega pomena te države, iz katere letos prihaja kar pet od 140 udeležencev srečanja v hotelu Interalpen. Za razliko od podobno vplivne in skrivnostne trilateralne komisije, ki ima med svojimi člani tudi zdaj že upokojenega bankirja Marka Voljča, v skupini Bilderberg ni nobenega Slovenca in ga tudi nikoli ni bilo.
Glavne teme letošnjega srečanja so tokrat umetna inteligenca, kibernetska varnost, grožnje s kemičnim orožjem, aktualne gospodarske razmere, evropska strategija, globalizacija, Grčija, Iran, Srednji vzhod, Nato, Rusija, terorizem, Združeno kraljestvo, ZDA in ameriške volitve. Ni kaj, fokus je povsem evropocentrističen in amerikocentrističen in hkrati paranoično zeitgeistovski kot taki vplivni in elitni druščini tudi pritiče.
Bilderberg je bil zasnovan na vrhuncu hladne vojne leta 1954 z namenom, da bi spodbudil dialog med Evropo in Severno Ameriko in glede na svojo sestavo očitno še kar ohranja te svetle tradicije. Zagotovo gre za potencialno močno neformalno omrežje vplivnih posameznikov in nekdanjih visokih politikov. Brez dvoma gre za ljudi z odličnimi zvezami in poznanstvi. A tako ultimativno vplivni kot se jim pripisuje, pa bilderbergovci verjetno le niso. Že na vrhu držav G7 ali pa omenjenem srečanju v Davosu se zberejo politiki in voditelji s precej večjo močjo in vplivom. V času pospešene globalizacije so tako verjetno precej pretirane konspirativne teorije Daniela Estulina, da gre za tajno organizacijo, ki si prizadeva za enotno svetovno vlado, valuto in nadzor nad svetovnimi viri. Morda bi take ideje še lahko kupili 20 ali 30 let nazaj, v času velikih premikov ekonomske, vojaške in politične moči v Azijo in pacifiški bazen pa se zdi, da je tudi misteriozni Bilderberg rahlo povozil čas.
