Dobro jutro: Jezero

Narava ne stane nič, a je vseeno zelo dragocena: potrebujemo jo, da si napolnimo baterije.

Objavljeno
01. september 2016 21.55
Barbara Kramžar
Barbara Kramžar
Pogled je božanski, ko se v zgodnjem jutru iz gozda spustimo proti jezeru. Zelena voda obljublja svežino, drevesa, ki se sklanjajo nad njo, senco v vročem poletju. Prvi plavalci račke že preganjajo v sosednji zaliv, kačji pastirji postanejo, ko se psi zapodijo v vodo. Nekateri plavalci godrnjajo, a so oblasti spet dovolile mokro pasje veselje, potem ko je sodišče sklenilo, da so ga prepovedali po krivici. V vodo skočimo še sami in začutimo veselje, za kakršnega lahko poleti poskrbi le hladna, čista voda. Sledi osvežilna pijača v kavarni ob jezeru, da lahko opazujemo druge srečne plavalce in pse.

Nekatera veselja zahtevajo le malo denarja, če imamo v bližini jezero, reko, morje, prelepo gorsko dolino ali romantične nižine, pa so celo zastonj. Narava ne stane nič, a je vseeno zelo dragocena: potrebujemo jo, da si napolnimo baterije. In da se vprašamo, zakaj se tolikokrat pustimo spraviti iz tira problemom, ustvarjenim v naših ali drugih glavah. Sami prepogosto izrečemo besede, ki bolijo, ali pa jih nam izreče kdo drug, zamislimo si ovire in težave ter otežujemo življenje sebi in drugim.

Osvobodi nas lahko iskren pogovor s prijateljem in prijaznost do sočloveka, saj tudi to dvoje ne stane nič in je hkrati zelo dragoceno. Lahko se še vprašamo o stvareh, ki bi jih res radi počeli, ter načinih, da to dosežemo. Pogosto so tudi te ovire predvsem v naših in glavah drugih ljudi in dovolj je, da si jih odmislimo. Včasih imamo sami v rokah čarobno paličico.

Da se bomo čim prej dobro počutili, to počnimo med gibanjem. Že preprost tek nam prebudi hormone sreče, pa se nam med njim ni treba niti preveč pretegniti. Še toliko bolje, če tečemo po gozdu s svojimi psi, ki cvilijo od sreče: nehote se nasmehnejo celo tisti, ki so se prej pritoževali. In kaj, ko se pred nami odpre zeleni vodni biser? Še enkrat v jezero!