Tiskane izdaje
»Ko sem pregledoval več kot tisoč strani svojega digitalnega dosjeja, sem si laže predstavljal, kako so se počutile žrtve vzhodnonemške tajne službe Stasi,« mi je pred tremi leti povedal avstrijski študent prava Max Schrems.
Po posredovanju irskega informacijskega pooblaščenca mu je Facebook poslal datoteko, v kateri so bili zapisani podatki o njegovih dobrih dveh letih dejavnosti na največjem družbenem omrežju. V izpisu so bili shranjeni vsi zapisi na osebnem profilu (tudi pobrisani), klepeti, zasebno dopisovanje, spremembe statusa, zgodovina prijateljstev in del spletne iskalne zgodovine. Po Schremsovi oceni so mu poslali največ petino vseh zbranih podatkov, ostale so prikrili, ker bi lahko izdali neprimerne poslovne prakse. A že pogled na manjši del zbranih podatkov je bil strašljiv, je dejal pobudnik kampanje proti Facebooku.
»Strašljiv« je bil zelo primeren izraz, čeprav se mi je tedaj zdel preveč dramatičen.
V zadnjih treh mesecih sem pripravil preprost poskus, v katerem sem hotel pridobiti podatke, ki jih shranjujejo slovenski upravljavci klubov zvestobe. Prepričal sem nekaj prijateljev in sorodnikov, da so izpolnili obrazec z zahtevo za vpogled v lastne osebne podatke, ki so ga pripravili pri informacijskem pooblaščencu. Rezultate sem podrobneje opisal v prispevku za Sobotno prilogo. Na Schremsa pa sem se spomnil med pregledovanjem dveh najbolj izčrpnih izpisov, ki so jih za eno izmed prostovoljk poslali iz Lekarne Ljubljana in Spara.
Že s svojim skromnim farmacevtskim znanjem sem lahko iz lekarniških nakupov ugotovil, kdaj je imetnica kartice prebolevala virozo in kako pogosto je imela težave z želodcem. Med boleznijo je v Sparu kupovala limone in izdelke iz medu za dvigovanje odpornosti. Vsebina lekarniških računov je pokazala nekatere kronične zdravstvene težave, izpis računov iz Sparovih trgovin je zelo natančno pokazal njene nakupovalne navade: kje, kaj in kdaj nakupuje. Sparov izpis ni bil strojno berljiv - poslali so ga v velikih datotekah pdf - in mi ni omogočal naprednejše obdelave, a je kljub temu ponudil precej natančen pogled v življenje določene posameznice. Če bi enako podrobne izpise poslali tudi drugi upravljavci kartičnih klubov ali celo komunikacijski operaterji, bi bil njen potrošniški portret še natančnejši.
Ko so prebivalci nekdanje vzhodne Nemčije smeli pogledati v arhive tajne službe in prelistati svoje dosjeje, jih ni pretresla le vsebina teh zapisov. Presenetila jih je njihova banalnost - kaj vse so o njih beležili agenti Stasija - in prizadevanje režima, da bi iz čisto običajnih življenjskih vsakdanjikov izluščili morebitne sumljive ali protidržavne naklepe. Zato so ostali Nemci občutljivi na velike podatkovne zbirke, kljub temu da »ničesar ne skrivajo«. Zelo podobno nelagodje je občutila tudi imetnica lekarniške in trgovinske kartice, ko je prvič videla, kako obsežen elektronski dosje so o njej zbrali kartičarji - čeprav ni bilo na izpisih ničesar spornega.
Takšen poskus priporočam vsem imetnikom kartic. Na spletni strani informacijskega pooblaščenca si prenesite obrazec z zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (obrazec SLOP). Odkljukajte vse kvadratke za dostop do informacij (prva dva lahko tudi izpustite) in v opisu dodajte, naj vam pošljejo vse demografske in transakcijske podatke, ki jih o vas hranijo v okviru kluba zvestobe (računi, nakupi ...). Prosite, da vam podatke izvozijo v strojno berljivem izpisu in obrazec pošljite s priporočeno pošto na izdajateljev naslov.Odgovori bodo v vsakem primeru zgovorni. Če vas bodo hoteli odpraviti samo s fotokopijo pristopne izjave in izpisom osnovnih podatkov, ne bodo spoštovali vaše zakonite in celo ustavne pravice. Če boste prejeli celoten elektronski dosje, pa boste lahko obveščeno presodili, ali so popusti in nagradne točke zares vredni vašega popolnega potrošniškega profila, ki ste ga s podpisom zaupali upravljavcem kartičnih klubov in njihovim analitikom.
