Kajti v evropskem športu (in seveda tudi na drugih celinah) prekladajo milijarde, ki jih vidijo samo baroni v Zürichu, Ženevi in Lozani, tudi najuspešnejši športniki pa so v primerjavi z njimi, »delodajalci«, pravzaprav prekariat. Večina športnih zvez si je zgnetla svoje sedeže − kakšno naključje − prav v Švici, kjer so si za svoje udobje postavile najbolj razkošne palače. Običajno jim rečejo muzeji, na primer muzej hokeja, muzej nogometa, muzej česarkoli, tudi podvodnega tenisa, če je treba. In nikar pozabiti, da je tako prav v Švici večina najpomembnejših mednarodnih zvez, na primer olimpijski komite, Fifa, Fiba itd.
Zakaj prav v Švici? Jasno, ker je tam davkarija zelo razumevajoča do teh korporacij, večinoma naravnanih v nekakšen srednjeveški totalitarizem; športniki, »neposredni proizvajalci«, v teh gradovih nimajo besede, kar pa je že tema posebne raziskave. Predsedniki ali direktorji agencij si s svojim »ugledom« in hkrati ničpočetjem tiho nabirajo milijone, zato na teh prestolih sedijo večinoma trdovratni starci − in kajpak večinoma Švicarji, pa še kak Anglež, Francoz ali Belgijec se znajde med njimi. Svojevrsten škandal je bil, ko je v boju za prestol Mednarodne atletske zveze IAAF Anglež Sebastian Coe potolkel Ukrajinca Sergeja Bubko, neprimerljivo večje ime v svetovni atletiki.
Bognedaj da si iz nekdanje Vzhodne Evrope, nemudoma te zmeljejo. Zadnji škandalček je bil pred kratkim, ko so vendarle morali nagnati šefa Fife, Nemca Seppa Blatterja (bil je preveč pogolten in je utajil nekaj milijonov). Kandidiral je slavni Platini, izvolili pa so spet Švicarja Giannija Infantina. Neki mednarodni strokovnjak je v intervjuju za Mladino dejal, da Slovenija ni najbolj korumpirana država v Evropi. Napačno, najbolj korumpirani so v Švici, pa verjetno ne samo zaradi Fife, Fibe, Fisa itd., gotovo imajo tudi kaj domačega. No, mi se zgledujemo po Švicarjih, zato si vsak mesec omislimo kaj novega: Kad, Sod, AUK, ZZZS, DUTB ...