Tiskane izdaje
Na fotografiji se limone boji kuža, ampak včasih se jih tudi jaz. (Pa čeprav so zaradi barve in okusa, ki ga dajo sladicam, verjetno moj najljubši sadež).
Limone so namreč moja osebna prispodoba za vse nepredstavljive in nepredvedljive nevarnosti, ki prežijo na otroke.
S prijateljicam smo se ravno sinoči spet enkrat pogovarjale, ali lahko starši sploh preprečimo neumnosti, ki pridejo na misel najstnikom v navalu hormonov in pomanjkanju pameti (življenjskih izkušenj). Za primer smo vzele snemanje in objavljanje prizorov, ki se jim morda tisti hip zdijo zabavni, a jih lahko že naslednji trenutek obžalujejo.
Moj odgovor je ne.
Kako pa naj, denimo, staršu pride na misel, da otroku pove, kako nevarno je pojesti kilogram limon?
V naši družini namreč poznamo (ruralno) legendo, kako je otrok umrl, potem ko je stavil, da bo pojedel kilogram (ali več) limon.
In takih »limon« je še veliko. V času, ko starši tako rekoč ne dohajamo več dogajanja na spletu, pametnih telefonih in tablicah, ob informacijah o razrednih skupinah na facebooku, kjer otroci delijo rešitve domače naloge iz matematike, se morda še spomnimo na opozorilo, naj ne počnejo na spletu, česar ne bi na ulici, ampak tu se ozaveščanje za mnoge tudi konča.
Še tisti dobri stari rek, da je najboljša vzgoja zgled, v posameznih primerih ne velja več.
Kako naj si drugače razlagam, da sin matere, ki smisla življenja ne vidi v ležanju na plaži z možgani na off, temveč v ležanju na počivalniku s knjigo v roki, z obveznim domačim branjem opravi tako, da po spominu pripoveduje vsebino devedeja, ki ga je nazadnje gledal lansko poletje?
Ostane mi samo še upanje, da bodo tudi današnji otroci vendarle nekako odrasli, tako kot mnogi pred njimi; in če bo bog dal in bo sreča mila, se jim ne bo zgodilo nič pretresljivo hudega. Življenje bodo lahko odživeli, kot naj bi to teklo po naravni poti.
Pri ohranjanju upanja pomagajo solze smeha, ki jih sprožajo njihove vsakodnevne dogodivščine, še bolj pa izjave.
Vsaka družina ima svoj nabor, zaradi katerega se lahko krohota tudi okolica. Mi ga vestno beležimo in hranimo za prihodnost.
Držim pesti, da se bomo vsi skupaj izognili limonam in da bomo lahko ob njihovem prebiranju točili solze smeha.
