Tiskane izdaje
To jutro vas vabim na podpis peticije. Posebne, pisane z velikim P – preden se v tem sladkem času borovnic, dišečih jagod, cvetočih bezgovih dreves in med mahom rastočih ljubkih lisičk tudi vi znajdete Pod sončno upravo, d. o. o., podjetju z največ delojemalci v državi.
Peticijo je v žaru sonca, ki greje slovensko deželo, in dobrot, ki se ponujajo v njenih nedrjih, spisalo nekoč prvo novinarsko pero Zasavja, zdaj tudi prvo knjižno pero, ki se vse više vzpenja na slovenski lestvici – peres, s katerimi običajno rokujejo čisto pravi literati, kadar svojih (za)misli v večnost ne klepajo s tipkovnicami. Roman Rozina poziva slovensko ljudstvo in oblast, da po nujnem postopku v življenje spravijo Zakon o obveznem privezovanju brezposelnih oseb.
Brezposelni, trdi Rozina, ne le, da ne prispevajo v državno blagajno, od tam celo jemljejo: nadomestila in socialne pomoči. In s čim vračajo državi za njeno skrb, se sprašuje pisatelj. Medtem ko zaposleni v slovenskem javnem in zasebnem sektorju ter samostojni podjetniki garajo od jutra do večera, brezposelni zahajajo v zasebne, cerkvene in državne gozdove in iz njih spet le – jemljejo.
Jemljejo plodove narave in jih neobdavčeno konzumirajo. Takšno nenadzorovano gibanje brezposelnih ima vendar kvaren vpliv na javne finance in slovensko gospodarsko sliko! Zakaj? Zaradi več gibanja v naravi se povečuje statistična verjetnost, da bodo brezposelni živeli dlje, kar pomeni še več socialnih pomoči. Torej še več jemanja iz državne malhe. Zaradi neobdavčenega nabiralništva so brezposelni nelojalna konkurenca tudi slovenski živilski industriji, ki je že brez njih v globoki krizi, trdi prvi podpisani pod peticijo in še globlje zanika, da bi imela le-ta opraviti s – petičneži.
Gor, peticija! Dol iznarave- in oddržavezastonjjemalci!
