Tiskane izdaje
Ste tudi vi zaposleni nekje, kjer uprava nenehno ponavlja, da je starostna struktura zaposlenih slaba oziroma da je preveč starih in premalo mladih? Ali vaši lastniki razlagajo, da potrebuje podjetje nekakšno, kakor temu rečejo, menjavo generacij? In potem hitro dodajo, da ne morejo zaposlovati mladih, ker imajo starih in po zakonu zaščitenih preveč?
No, gre za podjetja, ki se krčijo zaradi tega, ker ne vedo, kaj bi trgu novega ponudila, da bi zaradi naročil lahko zaposlovala množice mladih. Gre za podjetja, ki se poskušajo rdečim številkam izogniti z zmanjševanjem števila delavcev in stroškov dela, s tem pa največkrat tudi z zmanjševanjem obsega poslovanja. V pokoj pošiljajo najboljše kadre. Ampak mladih potem kljub temu ne zaposlujejo. Saj jih ne morejo, ko pa se odpovedujejo edinemu kapitalu, ki ga še premorejo − pameti, izkušnjam in socialno izdelanim kadrom.
Tole kakor vsi pozabljajo. Vsi, zeleni ali rumeni od jeze, moški ali ženske, bomo morali delati do starosti 65 let. Čez čas, ko država tudi s tem ne bo zvozila pokojninske blagajne, morda celo do 67., 68. ali 70. leta. Se pravi, da bo ocenila, da lahko do tolikšne starosti državljani še vedno toliko naredijo, da se to izplača.
Tudi tega ne gre pozabiti. Ko pravijo, da je že več kot polovica delavcev po fabrikah starejših od 45 let, pozabljajo, da je to prav tista polovica, ki je v drugi polovici obvezne 40-letne delovne dobe. In da je na drugi strani zaposlenih, ki so mlajši od 45 let in torej v prvi polovici delovne dobe, prav tako polovica. Kaj bi torej lahko bilo s tem narobe?
Le to, da slovenski korporativni menedžment večinoma zastopajo papige, ki trobezljajo tja v en dan družbeno škodljive izgovore za svojo lastno nesposobnost.
Leta 2008 je Kapitalska družba v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti izdelala študijo o odnosu domačih podjetij do starejših delavcev. V njej so med drugim z zaskrbljenostjo ugotavljali, da si 71 odstotkov slovenskih podjetij sploh ne prizadeva zadržati starejših zaposlenih. Navajajo več razlogov za takšno stanje, pomenljivi pa so vsaj trije razlogi za nezadrževanje starejših zaposlenih: 1. nepoznavanje in nerazvitost področja menedžmenta starostnikov, 2. stereotipno razmišljanje o starejših in 3. starejši zaposleni, ki so se psihološko prilagodili kulturi zgodnjega upokojevanja.
Študija ugotavlja, da se podjetja, ki se vendarle ukvarjajo s starejšimi, zavedajo, da bo v prihodnosti njihova konkurenčna prednost precej temeljila tudi na starejših kadrih.
Po MBA poslovnih šolah mlade menedžerje učijo, da stari niso za nič, preveč se oklepajo osvojenih načinov dela, ozkogledo vztrajajo pri svojih znanjih, sploh pa se tehnološko nočejo prilagajati. Lahko bi MBA-jevcem tudi pojasnili, da so mladi sicer kreativni, odprti do novotarij in tehnologij, a tudi zaletavi pri sprejemanju odločitev. Kar lahko povzroči več škode od preudarnosti.
Vsak palica ima dva konca, pa je ena sama. In najuspešnejše kombinacije za dober biznis pa so staro-mlado, pivo-redbull in blond-sivo.
Po podatkih Eurobarometra so že leta 2011 starejši Slovenci kot najpomembnejši razlog za odločitev o upokojitvi navajali negativen odnos delodajalcev do njih. V Sloveniji kar vsi prebivalci, ki še ne spadajo med starejše, na starejše ljudi gledajo negativno.
Lani jeseni so o tem razpravljali tudi na mednarodni konferenci na GZS in ugotavljali, da morajo podjetja delavcem zagotoviti pogoje, da bodo lahko delali dalj časa, starejši pa morajo obenem sami skrbeti za svojo konkurenčnost. Analiza stroškov in prispevka starejših govori v prid njihovemu zaposlovanju, saj izpodbija prepričanja, da so starejši delavci dražji. Prav toliko, kolikor zaradi uvajanja in nabiranja izkušenj prispevajo manj, so mladi tudi manj plačani. Zato sta mladi in stari delavec stroškovno spet nekako izravnana.
Čas bi torej bil, vsaj za podjetja, ki hočejo biti uspešna, da se zavejo pomena pestre starostne strukture zaposlenih in da spodbudijo ter izkoristijo njihove potenciale. Ne mlado proti staremu, ne staro na račun mladega, temveč mlado in staro v navezi, medsebojnem učenju in spodbujanju.
