Tiskane izdaje
To so za nas, gospodinjske varčevalce, mnogo bolj pomembna vprašanja od onih, ki nam jih mediji z naklonjenostjo politikov vsak dan plasirajo. Recimo. Bo zapornik sedel v zaporu ali v parlamentu? So za primanjkljaj v proračuna krivi trmasti sindikati ali nesposobni socialni partnerji, delodajalci in vlada torej, ki se z njimi pogajajo? (Apropos: za redek svetel trenutek z vladne strani lahko razglasimo naznanilo finančnega ministra Mramorja sindikatom javnega sektorja, da če se ne bodo izpogajali za nižjo maso plač, bodo pač sprejeli intervencijski zakon.)
Pa najprej o nepomembnih dilemah, s katerimi želijo, da si belimo glave. Ima Slovenija kakšen pevski talent? Bodo zaradi političnih interesov opuščene projekte o ustanovitvi pokrajin in o zmanjšanju števila občine res poskušali nadomestiti z ukinitvijo krajevnih skupnosti, mestnih četrti in javnih zavodov? Na račun ožjih delov občin bodo privarčevali državljanom le toliko, kolikor bodo še dodatno znižali kakovost življenja v tej državi. Da ne razvlečemo preveč, le še eno. So plače pri nas res previsoke in delo preveč obdavčeno?
Lepo vas prosim. Davki, dajatve in trošarine se konstantno povečujejo in vlade in sestave parlamentov bi morali zaradi tega zamenjevati še pogosteje, kakor jih. Davki so vse višji, predšolski, šolski, zdravstveni in socialni standardi pa so obenem vse nižji. In zdaj, roko na srce, ko so pokradli že pol tistega, kar je bilo ustvarjenega v prejšnjem političnem sistemu (ne da bi si ga kakorkoli želeli nazaj), moramo ugotoviti še, da bodo prodali državna podjetja. Tista, ki smo jih prav tako ustvarili ali zasnovali še za časa pokojne države. Kaj ene države, vseh prejšnjih, od žoltega cesarstva naprej!
Pa zdaj, ko naše davke že deset let pošiljajo tudi v Bruselj, ali so v Bruslju kdaj rekli, da nam bodo pomagali? No, pravzaprav so, in da nam ne pomagajo še bolj, so spet krive izključno naše vlade in parlamenti. Zadnja novica pravi, da so, recimo, za prihodnjo oziroma že sedanjo finančno perspektivo EU pozabili prijaviti potrebe po denarju za ohranjanje in obnavljanje kulturne dediščine. Številke pravijo, da je Slovenija lani v Bruselj plačala 425 milijonov evrov in iz Bruslja prejela 934 milijonov evrov. Drži, bila je neto prejemnica. Toda v proračun EU so plačali celo nekaj več od načrtovanega, prejeli pa 252 milijonov evrov manj od načrtov. In letos bo nerealiziranega, nepovrnjenega denarja iz naših davkov prav tako nekako toliko.
Pa da ne pozabimo. Vse, kar prejme Slovenija iz EU, so torej davki in takse iz naših žepov. Zato se vlada in občine ne bi smele hvaliti, kaj so za nas »brezplačno« in »nepovratno« dobili iz Evrope. Bi se pa lahko malo bolj potrudili, da nam povrnejo malo več davkov. Ampak očitno v tej deželi za to nimamo talentov, kakšen talent se bo našel le med prejemniki provizij od prodanega državnega premoženja. Seveda čez kakšnih dolgih pet ali deset let, ko od njih denarja, tako kot od tajkunov, ne bomo več mogli dobiti nazaj.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
