Branje je zdravo zate in za državo

Ne pomnim, da bi kdaj kampanjo za dvig bralne kulture sprožilo gospodarsko združenje. Trudijo se knjižnice, prizadevajo si šole, Bralna značka je svetovni unikum, imamo študijske bralne krožke itd. Mnogi za svoje delovanje prosijo gospodarstvo za pomoč in tudi zato prevladuje prepričanje, da kultura brez gospodarstva ne (z)more.

Akcija Slovenija bere, ki se začenja danes pod pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja in s podpisom treh ministrstev, ministrstva za kulturo, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter Gospodarske zbornice – za katere tudi ne vem, ali so že kdaj sedeli za isto mizo in podpisovali kak tak manifest –, pa ima drugačno izhodišče: gospodarstvo potrebuje knjigo, za razvoj gospodarstva je nujna bralna pismenost! Samo skupaj bomo lahko spremenili katastrofalne podatke o slabi pismenosti in nezadostni bralni kulturi na Slovenskem.

Samo z roko v roki s podjetji, založbami, šolami, kulturnimi ustanovami in lokalno skupnostjo bomo lahko razvijali bralno kulturo in dvigali splošno izobrazbeno raven ter krepili ustvarjalnost in inovativnost za dobrobit nas vseh. Znanstveniki so ugotovili, da so ljudje, ki berejo, bolj zdravi in živijo dlje. Torej je branje koristno tudi kot preventiva za boljše zdravje Slovenk in Slovencev! Zato je moj moto in moto ostalih ambasadorjev kampanje (Vlasta Nussdorfer, Irena Štaudohar, Janez Škrabec, Andrej Božič, Matjaž Gantar, Zoran Predin) takle: »Branje je zdravo zate in za državo.« In ponavljam za dragim pesnikom Tonetom Pavčkom: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!«

Tudi visokošolsko izobraženi berejo manj

Raziskave o bralni kulturi med letoma 1970 in 2015 so pokazale, da se glede bralnih navad v zadnjih 45 letih v Sloveniji ni skoraj nič spremenilo: število nebralcev je bilo ves čas stabilno, še več, zadnja raziskava je pokazala, da se skrb vzbujajoče povečuje število nebralcev med tistimi z visokošolsko izobrazbo. Tem podatkom pritrjuje tudi raziskava PIAAC, ki kaže, da je glede bralne pismenosti odraslih Slovenija na samem repu članic OECD.

Ta podatek je toliko bolj zaskrbljujoč, ker je po osamosvojitvi Slovenija pomembno okrepila in izboljšala mrežo splošnih knjižnic, založniki in knjigotržci so nekajkrat povečali število maloprodajnih mest, vsaj podvojilo se je število izdanih knjig, ves čas se je nižala njihova maloprodajna cena. Zato nedostopnost ali preskromna izbira knjig ne more biti vzrok za stagnirajoče bralne navade: prej ga treba iskati v vrednostni naravnanosti širšega družbenega okolja.

Bližnjice do visoke ravni bralne kulture ne obstajajo, so pa poti in podlage, da knjiga in branje na splošno v Sloveniji postaneta naložba v prihodnost in hkrati temelj za razvoj nacionalne inovativnosti. Zavedamo se, da predstavlja višji nivo bralne kulture ogromen razvojni potencial, ključni element ekonomskega uspeha in odločilen predpogoj za zdravje in blagostanje sedanjih in bodočih generacij prebivalcev Slovenije.

48 odstotkov Slovencev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige (raziskava JAK 2015)

42 odstotkov Slovencev ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige (raziskava JAK 2015)

25 odstotkov odraslih Slovencev je funkcionalno nepismenih (PIAAC 2016)

Številke so alarmantne in nezavidljive. Sodobne družbe v veliki meri temeljijo na znanju, zato je bralna pismenost med odraslimi pomemben kazalnik njihovega razvojnega potenciala. V gospodarstvu bralno pismenost pojmujemo kot del poklicne usposobljenosti, zato projekte, povezane z njenim razvijanjem, razumemo kot investicijo v prihodnost: v zmožne, podjetne in razmišljujoče posameznike, ki bodo obvladali tako svojo stroko kot načine, s katerimi lahko svojo ustvarjalnost delijo z drugimi člani delovnega kolektiva in s sodržavljani v panogi, regiji in državi.

Nacionalna kampanja Slovenija bere je kulturno-gospodarski projekt, ki naj bi z leti postal vsenacionalno gibanje. Cilj kampanje je izboljšanje načetega zdravja slovenske bralne kulture, da bomo Slovenci postali narod bralcev, Slovenija pa država branja. S kampanjo želimo opozoriti, da s stagnacijo bralnih navad Slovenija izgublja svoj družbeni in razvojni potencial, njeni državljani in državljanke pa (z)možnost za osebnostno rast in razvoj.

Prepričanje o koristnosti branja in kupovanja knjig je osrednja točka kampanje. Verjamemo, da sta bralna pismenost in besedilna spretnost bistveni za blagostanje vsakega posameznika in gospodarsko konkurenčnost celotne družbe. Številni so dokazi, ki kažejo na njune pozitivne vplive na osebnem, političnem, kulturnem, socialnem in ekonomskem področju. Sta vozovnica v družbo znanja in boljšo prihodnost.

V podjetjih bomo zato začeli akcijo Eno podjetje, ena knjiga. Podjetje, ki želi postati podpornik/prijatelj kampanje in uporabljati logotip Slovenija bere, posvoji knjigo po svoji izbiri. Okoli te izbrane knjige se v naslednjem letu v podjetju dogajajo različne z njo povezane aktivnosti. Obisk in pogovor z avtorjem, razstava, film, odkup knjig za del zaposlenih ali socialno ogrožene iz lokalnega okolja, donacija knjižnici, darila poslovnim partnerjem, uporaba sporočil in vrednosti knjige v lastnih razvojnih dokumentih …

Zmanjšati število polpismenih za petino

Na svojih področjih delovanja bomo podpirali vse aktivnosti za razvoj bralne pismenosti in si tako prizadevali doseči temeljni cilj kampanje Slovenija bere: povzpeti se na PIAAC-ovi lestvici besedilne spretnosti odraslih v štirih letih, do naslednje raziskave, vsaj na povprečje držav OECD, kar pomeni zmanjšati število »polpismenih« prebivalcev Slovenije za 20 odstotkov.

Prizadevali si bomo, da bo kampanja potekala celovito, intenzivno in kontinuirano na nacionalnem in lokalnih nivojih ter v svoji zreli fazi dosegla svoj vrh z nacionalnim letom branja in knjig.