Tiskane izdaje
Vinjete in gradnja avtocest
Da je Dars zelo slab pri prodaji vinjet, se lahko prepriča vsakdo, ki preveri, koliko turistov se poleti ustavi na naših postajališčih brez vinjete. Nismo center sveta in vsi v EU pač ne poznajo Darsove vinjete. Zdi se mi, da namerno slabo označijo, da je treba kupiti vinjete, in potem raje odmerjajo kazni. Če smo tranzitna država in hodijo turisti na Hrvaško, ni naša tržna niša rokovnjaštvo. Več bi iztržili z lastno sezonsko dobro organizirano prodajno mrežo vinjet kot s pomanjkljivo in drago stalno zaposleno nadzorno službo, ki jo srečaš tudi na gozdnih cestah pri nabiranju gob in različnih rožic. Ponoči pa večina tranzita poteka popolnoma nenadzorovano – beri: brez vinjet.
Dars ni rokovnjač samo do tujcev. Če človek doživi avtomobilsko nesrečo, v kateri je bilo vozilo popolnoma uničeno, avstrijski ASFiNAG vinjeto brezplačno samoumevno zamenja na podlagi stare vinjete, brez dodatnih stroškov. In še pripiše: »Želimo vam srečno vožnjo!« Dars pa ob sklicevanju na uredbo ministrstva nikoli.
Če prav pomislim, bi glede preplačane cene gradnje avtocest lahko Dars označili za tajkuna tisočletja na našem etničnem prostoru. Prepričan sem, da tudi v projektih, kot so Teš 6, NUK 2 in NEK 2 skupaj ne bo »poniknilo« toliko denarja, kot je uspelo Darsu in pajdašem. Ali so za ta denar financirali pisane plakate za volitve, kupili jahte ali jih zabetonirali na črno v dokončane in nedokončane vikende, je že postranskega pomena. Dejstvo je, da bomo ta denar morali nekoč nekomu vrniti, in to z visokimi obrestmi. Še posebno visoke bodo obresti za reprogramirane dolgove, ker bomo najemali kredite za odplačevanje kreditov.
Predor Karavanke
V predoru Karavanke bo potekala nujna sanacija prezračevalnih naprav. Dvajset let smo verjeli Avstrijcem in njihovemu odpiranju sedemnajstih (17) dimnih odprtin. Žal že potekajo priprave na gradnjo v tujini in brez udeležbe naših podjetji. Poleg tega načrtujejo samo dograditev 1200 metrov stropa v sredini, zamenjavo žaluzij na odvodnih odprtinah in vseh ventilatorjev. Še vedno bo samo en kanal namenjen odvodu dima (1K) in še vedno bo ob majhnem požaru slovenska stran voznega profila zadimljena. Veliko pametneje bi bilo vgraditi reverzibilno 2K-prezračevanje, kar pomeni, da bi se v primeru požara lahko uporabil ves razpoložljiv prostor nad spuščenim stropom za odvod dima. Žaluzije, ki nikoli ne tesnijo popolnoma, pa bi lahko nadomestili s precej cenejšimi loputami. To pomeni, da bi nadgradnja v sistem 2K stala skoraj enako poleg tega, da bi imeli precej večjo požarno varnost in bi dim odvedli tudi ob požaru gorečih tovornjakov.
Našo zamisel o prezračevanju 2K za Karavanke je leta 2006 na konferenci ITA v Ljubljani podprl in skupaj z menoj predstavil dr. Rune Brandt iz švicarskega podjetja HBI kot najboljšo rešitev za nadgradnjo stare cevi predora Karavanke. Zdaj nastopa v vlogi recenzenta avstrijskega projekta prezračevanja 1K in iz meni nepojasnjenih razlogov je svoje varnostne standarde spustil na minimalne zahteve avstrijske smernice (RVS). Karavanke zmotno primerjajo s krajšim Turskim predorom, ki je še dodatno ločen na dve požarni coni, saj ima tudi sredinski vertikalni odvod dima. Predor Karavanke je na dvojezičnem območju, kar še poveča tveganje pri reševanju in upravljanju v izrednih razmerah. To se je najbolj kruto pokazalo v požaru, ki se je zgodil med Italijo in Francijo pod Mt. Blancom.
Tega projektanti Avstrijci ne omenjajo v svoji študiji tveganja. Zaradi višinske razlike portalov in vremenskih razmer pa je treba upoštevati tudi to, da kar 90 odstotkov časa piha zrak iz Avstrije. Do zdaj je bil ob dimnih ali požarnih vajah naš vozni profil popolnoma zadimljen. To je še dodatna ovira za hitro posredovanje poklicnih gasilcev z Jesenic, ki so najbliže, a dejansko ne bi smeli vstopati v zadimljeno cev. Zato ni smiselno samo obnavljati sedanji večkrat preverjen slab prezračevalni sistem, ki že zdaj nikoli ni deloval.
Če za odvod dima uporabimo oba kanala (2K) nad stropom, tudi stara cev izpolnjuje evropsko direktivo, saj v tem primeru omogočimo dima prost izhod za vse udeležence v prometu. Tako lahko brez kazni evropske komisije tudi nekoliko podaljšamo rok gradnje druge cevi, ki bi jo morali sicer končati do leta 2019. Denarja ali ugodnih kreditov za gradnjo pa v Sloveniji ni mogoče pričakovati vsaj do takrat. Nadgradnja ventilacije 1K ali 2K je z vidika stroškov podobna, razen v primeru izvedbe več izrezov v strop in postavitve dodatnih dveh betoniranih dimnikov, kar pa ne bi bil tako velik strošek, da več kot dvakratna varnost ne bi upravičila te dodatne investicije.
Sicer pa tudi izbira vodstva Darsa ni nikoli preudarna in strokovna. Kako je lahko primeren nekdo, ki je dve podjetji zapovrstjo vodil v stečaj (Komuna projekt in Gradis v Mariboru)? Popolnoma prepričan sem, da mu bo to uspelo tudi tretjič.
Nesreče v odstavnih nišah
Vrstijo se tudi nesreče v odstavnih nišah predorov, takšne nesreče pa ogrožajo vse udeležence v prometu, ki jih lahko zaduši dim požara. Dars brez težave zapravi 163.000 evrov za kup rjaveče pločevine, kar s »crash« testom ni bilo preizkušeno, čeprav je to popolnoma običajna praksa pri testiranju novih modelov vozil, varnostnih pasov, otroških sedežev, ki jih vsak mesec izvaja ADAC. Precej učinkovitejše absorberje kinetične energije bi bilo mogoče izdelati za le nekaj tisočakov, in to takoj, ko so se začele pojavljati nesreče. Zelo verjetni vzrok teh nesreč (če ne gre za samomore) je zaznavanje stranskih LED-označb kot navideznega horizonta. Ljudje smo z evolucijo razvili princip orientacije s pomočjo oči in srednjega ušesa. To poznajo tudi piloti, ki imajo zato v letalu poseben instrument, da s pomočjo gravitacije lahko letijo vodoravno tudi skozi meglo. Podoben primer je knapovski »skok čez kožo«, ki prav tako pretenta naša čutila, kot se to zgodi v posebnih pogojih vožnje in osredotočenja skozi predor. LED-svetila s stroboskopskim efektom in »utripanjem v varnostni coni našega vida« ter čezmerna osvetlitev odstavnih niš sta krivca za nesreče zaradi nenadnega zavoja v desno.
Minister, čigar podjetje je bilo podizvajalec Darsa in je v preteklih letih za zelo veliko denarja brisalo prah z najkakovostnejših švicarskih vremenskih postaj, nima potrebe, da bi se poučil, kako lahko za enako denarja zgradimo precej varnejšo ventilacijo v Karavankah ali preprečimo nesreče v odstavnih nišah. Od Darsa pa kot njihov bodoči poslovni partner po preteku mandata tudi ne more zahtevati preveč.
Morda smo res že popolnoma zavožena in prodana država in imamo samo še napačen jezik in himno.
––––––
