Tiskane izdaje
Katero bitje na planetu se, ko se mu v misli prikrade skrb za ohranitev vrste, najdlje trudi okoli nasprotnega spola?
Pri odgovoru smo glede besedne zveze nasprotni spol sicer lahko hitro na spolzkem terenu; a če to odmislimo, gre pri dvorjenju in parjenju – če se vpletena osebka domenita – rekord enemu tudi sicer najpočasnejših bitij na planetu.
Kot se pravzaprav spodobi.
Za koga torej gre?
To niso kaki južnoameriški lenivci, ki so zanimivi, saj so poleg orangutanov in nekaterih šimpanzov edini, ki se nadaljevanja vrste lotijo kot homo sapiensi, z licem v lice, »misijonarsko«, ampak še večjim počasnetom.
Polžem.
Določene vrste med njimi si za celoten postopek vzamejo kar šest ur, skoraj cel delavnik.
Ker so polži dvospolniki oziroma ker sleherni med njimi premore ženske in moške spolne organe, je dogovarjanje še nekolikanj bolj pestro in zapletno. Podvojeno.
Zaradi genske pestrosti je narava pač poskrbela, da ne plodijo sami sebe, ampak drug drugega. Semensko tekočino si izmenjujejo.
Na preučevanju ritualov polžjega dvorjenja je mogoče zgraditi uspešno kariero. Od tega živi Ronald Chase, profesor biologije na McGill University v kanadskem Montrealu, ki ocenjuje, da lahko parjenje polžev traja od zgolj četrt ure do šestih ur, ta čas pa porabijo tako, da se najprej dodobra otipajo s tipalkami in si nato grizljajo ustnice ter genitalije.
Medtem »hidravlika« poskrbi, da se okrepi spolno »šilo« in se lahko nekje na polžjem planetu polžja štorklja počasi pripravi na vzlet.
Med osrednjimi polžjimi seksualnimi maratonci je tudi evropski hrapavi vrtni polž helix aspersa iz razreda gastropoda, ki je – pozor – v naravi, na vrtovih, četudi zasebnih, zaščitena vrsta in ga je v tej vlogi najti tudi na Seznamu zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji.
Kar nekaj slovenskih polžev je vsaj na papirju zavarovanih, kako je v praksi, je mogoče le ugibati.
Znano pa je, kako je na krožnikih. Tega polžka marsikje, tudi v Sloveniji – v Prekmurju, Stični in celo pod Golico – mimo njihovih v naravi zaščitenih kolegov čisto v harmoniji z zakoni redijo v kulinarične namene.
Nemara zaradi polževe trdožive spolne prakse tudi pri nekaterih ljudeh polž v ustih še vedno velja za afrodizijak.
A konča tudi v damskih kozmetičnih polžjih kremah, namenjenih obnovi kože in negi gub, brazgotin ali starostnih peg. V kremicah za staranje po polžje s – polži!
No, priznajmo si, človeku brez polža na krožniku ali obličju ne bi šlo nič slabše.
***
V poletnem času vas bomo zabavali – in, upamo, tudi informirali – z našo novo rubriko Delov vseved. Zabavna vprašanja in še bolj zabavne odgovore bomo objavljali vsak dan ob 15.00.
Vaša vprašanja, na katera bodo naši novinarji iskali odgovore, pošljite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
