Tiskane izdaje
Kot že lep čas vemo, se je kolo sreče pri iskanju odgovora na vprašanje, kdo se je najprej ločil od nadležnega statusa pešca in pomislil na uporabo kolesa, srečno zaustavilo ravno v Sloveniji.
Sreča se je našim arheologom nasmehnila leta 2002, ko so na Ljubljanskem barju odkrili nekaj, za kar se je prav kmalu izkazalo, da bi utegnilo biti prastaro kolo z osjo.
Danes je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, z datacijo v čas 3360−3080 pr.n.š. (oziroma stoletje gor ali dol, kar je posledica možnih odstopanj pri radiokarbonski dataciji, opravljenih na Dunaju) pa je tudi dejansko obveljalo za najstarejše znano leseno kolo z osjo. Na vsem širnem svetu.
Ni pa znano, ali so se arheologi ob najdbi od radosti prijeli za roke in kolo tudi zaplesali.
Drugod?
Iz nekaj kasnejših tisočletij so znane sledi vozil s kolesi, ki so se simultano zapeljala po Mezopotamiji, dolini Inda, območju Kavkaza in Srednji Evropi, najstarejšo podobo vozila pa so našli na neki posodi iz Bronocic na Poljskem, katere datacija sega v čas med 3500 in 3350 pred našim štetjem.
Do približno leta 1200 pred našim štetjem se je kolo, namenjeno vožnji (medtem so namreč izumili še kolo, namenjeno ustvarjanju keramike, ali vodno kolo), zapeljalo vse do Skandinavije in Kitajske.
Kdo in kje natanko je izumil prvo vozilo, pa ni znano.
A je znano, kdo ga je bolj ali manj nazadnje.
Ljudje v Severni in Južni Ameriki pred prihodom Evropejcev koles niso uporabljali.
Ne zato, ker bi imeli v primerjavi z vselej bistroumnimi prišleki iz Evrazije kak kolešček manj, ampak najverjetneje, ker v predkolumbovski Ameriki ni bilo dovolj prijaznih prežvekovalcev, ki bi se pustili vpreči.
V Severni Ameriki si z bizoni niso mogli veliko pomagati, ker se ti niso pustili zlahka udomačiti, na Južni pa so uspeli v kaj takega prepričati le lame.
Konj pa ni bilo. Do pred kakimi 12.000 leti pred našim štetjem se je novi svet tresel pod kopiti njihovih prednikov, a so ti izumrli.
Kar danes poznamo kot mustanga, ki se podi po preriji, je posledica španskega uvoza.
Iz predkolombovske Amerike so glede koles znani le kamniti predmeti mehiških Olmekov in nekaterih drugih kultur, ki so se približali kolesu, a so bili bolj za igračo.
Prav tako za razliko od Egipta in drugih predelov Severne Afrike kolesa zelo dolgo niso potrebovali v podsaharskem delu črne celine.
***
V poletnem času vas bomo zabavali - in, upamo, tudi informirali - z našo novo rubriko Delov vseved. Zabavna vprašanja in še bolj zabavne odgovore bomo objavljali vsak dan ob 15.00.Vaša vprašanja, na katera bodo naši novinarji iskali odgovore, pošljite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
