Tiskane izdaje
Uspešnejši boj proti pranju denarja in financiranju terorizma je zame kot evropsko komisarko za pravosodje bistvenega pomena. Gre za vprašanje varnosti in poštenosti. Zaradi pomanjkljive preglednosti lahko kriminalci lažje financirajo teroristične dejavnosti. Ohlapna pravila v zvezi s pranjem denarja omogočajo davčnim utajevalcem, da »prihranjene« zneske diskretno vložijo nazaj v gospodarstvo. Zaradi teh izgubljenih prihodkov države ne morejo ustrezno vlagati v izobraževanje ali infrastrukturo in lahko poštene državljane še bolj obremenijo z davki. Panamski dokumenti so razkrili, kako draga je davčna utaja za evropsko gospodarstvo.
Kriminalci s pranjem denarja, ki so ga pridobili, denimo, s trgovanjem s prepovedanimi drogami, izbrišejo vsakršno sled o njegovem nezakonitem izvoru. Obseg teh nezakonitih dejavnosti je težko ovrednotiti, vendar s pranjem denarja po nekaterih ocenah svetovno gospodarstvo vsako leto izgubi od dva do pet odstotkov BDP. Poleg tega kriminalne in teroristične organizacije potrebujejo ta denar za vodenje kriminalnih združb, rekrutiranje ter pripravo in izvajanje terorističnih dejanj. Če ustavimo pranje denarja, ustavimo kriminalce pri načrtovanju nezakonitih dejavnosti.
Nova pravila EU
V EU so 26. junija začela veljati nova pravila o preprečevanju pranja denarja. Okrepila bodo preglednost in zagotovila učinkovito preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma po vsej Evropski uniji.
Po novem morajo banke in druge finančne institucije pri vzpostavljanju poslovnih odnosov in pred izvajanjem transakcij, ki jih zahtevajo njihove stranke, izvesti bolj sistematične in poglobljene preglede. Pri tem bodo upoštevale različne dejavnike tveganja, kot so profil strank, proizvodi, geografska območja in distribucijske poti. Morale bodo tudi dokazati, da so sprejele ustrezne ukrepe za ublažitev tveganj.
Druga pomembna novost je okrepitev preglednosti z uvedbo zahteve za podjetja, da predložijo točne in posodobljene podatke o svojih resničnih lastnikih, svojem »dejanskem lastniku«. Države članice morajo zdaj vzpostaviti osrednje registre o dejanskem lastništvu podjetij in trustov.
Ti registri bodo bankam omogočili, da hitro in preprosto poiščejo resnično osebo, ki stoji za podjetjem in želi opraviti transakcijo. Banke bodo imele pregled nad kompleksno strukturo podjetja in bodo lahko blokirale vse sumljive transakcije, ne da bi morale o tem obvestiti zadevno stranko.
Preverjanje identitete sodelujočih v igrah na srečo
Nova direktiva zdaj vključuje sektor iger na srečo, ki ga je organizirani kriminal pogosto uporabljal za pranje denarja, pridobljenega z nezakonitimi posli. Vsi ponudniki iger na srečo bodo morali preveriti identiteto igralca in skladnost njegovih transakcij skupaj z virom sredstev. O vsakem sumu glede pranja denarja bodo morali poročati pristojnemu nacionalnemu organu (finančni obveščevalni enoti), ki bo zadevo preiskala in jo prijavila policiji.
Države članice EU bi morale ta pravila ustrezno izvajati od 26. junija. Pozivam države članice, ki jih še ne izvajajo, da to storijo nemudoma, saj nižji standardi v eni državi ohranjajo vrzeli in slabijo naš boj po vsej EU.
Na škandal s panamskimi dokumenti in na nova tveganja v zvezi s terorizmom se je komisija julija lani odzvala s predlogom ostrejših pravil za preprečevanje pranja denarja. Pozivam evropski parlament in države članice, da čim prej končajo svoje razprave in tako zagotovijo, da so naša pravila prilagojena trenutnim grožnjam. Trden preventivni okvir je ključen v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Z novimi pravili bomo bolje pripravljeni za skupen boj proti tem kaznivim dejanjem.
Věra Jourová,
evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
