Evropski državljani smo prestrašeni

Evropski državljani smo zaskrbljeni in prestrašeni. Zaradi gospodarske in finančne krize so mnogi med nami obubožali. Zaradi brezposelnosti med mladimi tvegamo, da bomo ustvarili izgubljeno generacijo. Neenakosti se povečujejo in družbena kohezija je ogrožena.

Evropsko unijo obkrožajo vojne in nestabilne razmere od Ukrajine do Turčije, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Prihod beguncev in migrantov je postal ena od strukturnih značilnosti, ki se jih moramo lotiti vsi skupaj in zanje poiskati humano in dolgoročno rešitev. V številnih državah članicah se pojavljajo avtoritarne težnje, krepijo se nacionalistične in ksenofobične sile. Demokracija in temeljne vrednote sodobne evropske civilizacije so ogrožene. Pojavljajo se dvomi celo o sami Evropski uniji, čeprav je več desetletij zagotavljala mir, demokracijo in blaginjo.

Politiki naj nehajo hujskati

Evropski državljani nočemo, da politike posameznih držav skrbi samo za naslednje lokalne ali državne volitve. Najprej zahtevajo evropske rešitve za evropske težave, nato ravnajo tako, da teh rešitev ni mogoče uresničiti ali pa so rešitve neučinkovite. Ne upoštevajo razumnih predlogov evropske komisije oziroma ne uresničujejo že sprejetih odločitev, tudi če so se vsi strinjali o njih. Najprej trdijo, da bodo naredili nekaj za Evropo, nato že naslednji dan protestirajo, ker Evropa nekaj naredi.

Politike in medije v posameznih državah pozivamo, naj nehajo predstavljati združevanje kot nekaj, kar nikomur ne koristi, saj tako hujskajo države, da se obračajo druga proti drugi. V svetu, kjer je vsakdo odvisen od nekoga drugega, nobena država ne more zadovoljiti temeljnih potreb vseh svojih državljanov in se ustrezno odzvati na njihove pozive k družbeni pravičnosti. Zato sta združevanje in naddržavna vlada koristna za vse. Evropski socialni model, ki temelji na liberalni demokraciji in socialnem tržnem gospodarstvu, lahko preživi samo z vlado, ki sprejema odločitve na več ravneh in na podlagi načela subsidiarnosti.

Evropski državljani se zavedamo, da globalizacija spreminja svet. Potrebujemo evropsko vlado, ki bo skrbela za naše skupne evropske vrednote in pomagala reševati globalne težave, ki ogrožajo človeštvo. Svet potrebuje navzven usmerjeno svetovljansko Evropo, ki bo pomagala vzpostaviti učinkovitejše in bolj demokratično globalno upravljanje, s katerim se bo mogoče lotiti težav, povezanih s podnebnimi spremembami, mirom, globalno revščino ter prehodom v okoljsko in socialno trajno gospodarstvo.

Neposredna demokracija

Evropski državljani priznavamo, da je EU nepopolna res publica. Ima nesmiseln proračun (0,9 odstotka BDP) in nikakršne finančne samostojnosti v primerjavi z državami članicami, njene trenutne pristojnosti pa so zastarele, če upoštevamo, da bi se radi učinkovito spopadli z izzivi trenutnih kriz. Njena zakonodaja, sodstvo in centralna banka spominjajo na zvezno ureditev.

Toda demokracija pomeni, da državljani lahko izbirajo vlado, ta pa jim mora nato odgovarjati za svoje odločitve. Če bi radi, da bi Evropska unija delovala učinkovito in bila demokratična, mora njene odločitve, med drugim povezane s proračunom, z zunanjo in obrambno politiko ter reformo posameznih sporazumov, sprejemati predvsem kvalificirana večina, ki zastopa večinsko voljo evropskih državljanov in držav.

Evropska komisija bi se morala spremeniti v popolnoma razvito vlado, ki določa in izvaja politični program, potrjen na volitvah. Evropske stranke bi morale predstaviti svoje kandidate predsedstvu na evropskih volitvah. Druga možnost bi bila neposredno izvoljen predsednik Evropske unije, ki bi združil položaje predsedstva komisije in evropskega sveta.

Na pohod za Evropo 25. marca v Rimu!

Evropski parlament je 14. februarja 1984 sprejel osnutek pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, tako imenovani Spinellijev načrt, ki je pokazal pot k politični zvezi in ga države članice niso potrdile. Evropski parlament, edino neposredno voljeno telo Evropske unije, 14. februarja 2017 pozivamo, naj sprejme novo pobudo in poživi Evropsko unijo na okrepljeni demokratični podlagi. Vsi govori o bančni, fiskalni, gospodarski, energetski, varnostni, obrambni in politični zvezi so smiselni samo v resnično demokratični Evropski uniji, v kateri za vse omenjene politike skrbi evropska vlada.

Državni in vladni voditelji bodo 25. marca 2017 proslavili obletnico Rimskih pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma iz leta 1957. Pozivamo jih, naj bodo tako vizionarski, kakor so bili tedanji ustanovitelji. Omogočiti bi morali ponovno ustanovitev Evropske unije na podlagi predloga evropskega parlamenta in morali bi takoj izkoristiti vse instrumente lizbonske pogodbe ter tako okrepiti ustanove in politiko Evropske unije, zlasti na zunanjem in varnostnem, gospodarskem in socialnem področju.

Pozivamo evropsko mladino, civilno družbo, delavce, podjetnike, akademike, lokalne vlade in evropske državljane, naj se udeležijo pohoda za Evropo v Rimu 25. marca. Skupaj bomo poskrbeli za to, da bodo politiki postali dovolj močni in pogumni, da bodo spodbudili Evropsko unijo k novemu začetku. Nujno potrebujemo enotno Evropo, če bi radi rešili svoje težave, ohranili svoje vrednote ter poskrbeli za blaginjo, varnost in demokracijo.

Podpisniki

Alberto Alemanno, Edmond Alphandery, Giuliano Amato, Filippo Andreatta, Daniele Archibugi, Matej Avbelj, Enrique Barón Crespo, José María Beneyto, Yves Bertoncini, Stanislaw Biernat, Francesco Billari, Angelo Bolaffi, Emma Bonino, Gianni Bonvicini, Flavio Brugnoli, Massimo Cacciari, Susanna Cafaro, Raimondo Cagiano de Azevedo, Beniamino Caravita, Franco Cardini, Roberto Castaldi, Giuliano Cazzola, Innocenzo Cipolletta, Stefan C. Collignon, Anna Diamantopoulou DL, Luigi Ferrajoli, Maurizio Ferrera, Thomas Fischer, John Erik Fossum, Marco Frey, Emilio Gabaglio, Anthony Giddens, Enrico Giovannini, Ettore Greco, Robert Grzeszczak, Ulrike Guérot, Montserrat Guibernau, Fernando A. Iglesias, Daniel Innerarity, Nicolaïdis Kalypso, Ireneusz P. Karolewski, Mathias Koenig-Archibugi, Fulco Lanchester, Jo Leinen, Lucio Levi, Miguel Poiares Maduro, Paolo Magri, Alberto Majocchi, Mikel Mancisidor, Andrea Manzella, Michaela Marek, Riccardo Marussi, Marco Mascia, Fabio Masini, Yves Meny, Cesare Merlini, Marcello Messori, Kevin Morgan, Holger Nehring, Ferdinando Nelli Feroci, Claus Offe, Antonio Padoa Schioppa, Francesco Papadia, Antonino Papisca, Gianfranco Pasquino, Otto Pfersmann, Mikołaj Pietrzak, Jernej Pikalo, Fausto Pocar, Adriano Prosperi, Pietro Reichlin, Pietro Rossi, Saskia Sassen, Vivien Schmidt, Dusan Sidjanski, Enzo Siviero, Francisco Javier Solana De Madariaga, Nathalie Tocci, Loukas Tsoukalis, Kirmen Uribe, Antonio Villafranca, Izabela Wróbel, Vladimiro Zagrebelsky