Tiskane izdaje
Prejšnji teden so se v državnem zboru zaradi odnosov med Slovenijo in Koroško ter med Slovenijo in Avstrijo zvrstili nekateri dogodki, ki vzbujajo skrb glede usmeritve slovenske zunanje politike. Kot da sploh ni strateškega razmisleka, kako o teh vprašanjih voditi razpravo v državnem zboru; kot da je slovenska zunanja politika izgubila kompas. Ko so se na avstrijskem Koroškem zaostrile razmere zaradi predlaganih sprememb koroške deželne ustave, s katerimi bi poslabšali položaj slovenske manjšine, se slovenski politični vrh ni odločil za korak, ki je edino logičen, to je za notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), ampak se je priključil protestnemu manifestiranju proti predlaganim spremembam koroške ustave.
Namesto zahtev – posvetovanja
V razmiku treh tednov so v Ljubljano povabili tako rekoč vse funkcionarje, ki se ukvarjajo s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Najprej je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na seji januarja obravnavala položaj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Potem pa je bila februarja na zahtevo poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanskih demokratov sklicana nujna skupna seja parlamentarnega odbora za mednarodne odnose (OMO) in komisije za Slovence po svetu zaradi ukinitve slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Tudi na to sejo so prišli vsi gostje in še nekaj drugih. Udeležila se je je tudi avstrijska ambasadorka v Ljubljani mag. Sigrid Berka.
Ta nujna skupna seja obeh parlamentarnih teles pa je razgalila resnico o notifikaciji ADP in pokazala nesposobnost naše zunanje politike, da bi se obnašala kot suverena država.
Namesto da bi zoper protislovenske ukrepe na Koroškem nastopili z zahtevo, naj Avstrija spoštuje sedmi člen ADP, in sprožili postopek notifikacije ADP, so pripravili pet sklepov, od katerih so na koncu sprejeli dva: 1. Odbor za zunanjo politiko in Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pozivata Vlado RS, da glede načrtovanih sprememb koroške deželne ustave opravlja redna posvetovanja s predstavniki organizacij slovenske narodne skupnosti na Koroškem in jim nudi podporo pri njihovih aktivnostih. In 2. Odbor za zunanjo politiko in Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pozivata Vlado RS, da v dialogu s koroškimi deželnimi oblastmi in avstrijskimi zveznimi predstavniki izpostavlja pričakovanja slovenske narodne skupnosti glede sprememb deželne ustave avstrijske Koroške.
Da se na podlagi teh sklepov ne bomo približali notifikaciji ADP, ampak se bomo od nje oddaljili, je pokazal potek seje v režiji predsednika OMO Jožefa Horvata in predsednika komisije za Slovence v zamejstvu Ivana Hršaka.
V nizu reakcij slovenske politike na dogodke na Koroškem je pot, za katero sta se odločila predsednik odbora za mednarodne odnose Jožef Horvat in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, med najbolj škodljivimi za državnost Republike Slovenije, saj s tem, ko ovirata notifikacijo ADP, prispevata k uveljaviti uradnega stališča Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije.
Za ilustracijo te trditve navajam Horvatov »državni udar« na skupni seji OMO in komisije za Slovence po svetu 23. februarja 2017 in zgodovino oziroma žaloigro z deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije.
Jožef Horvat: Ne dovolim razprave o notifikaciji ADP!
Na zahtevo NSi je bila v državnem zboru 23. februarja sklicana skupna seja OMO in komisije za Slovence po svetu. Na sejo v Ljubljano so bili vabljeni vsi iz Koroške, ki lahko kaj povedo o položaju tamkajšnjih Slovencev. Prišel je tudi slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten. Vabilu se je odzvala tudi avstrijska ambasadorka v Ljubljani mag. Sigrid Berka. Značilno pa je, da ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca ni bilo.
Verjetno še kdo drug poleg mene ne bo mogel razumeti, kako je mogoče, da na seji pristojnih parlamentarnih teles niso smeli razpravljati o uresničevanju sedmega člena ADP, čeprav je vzrok za sedanje težave slovenske manjšine v Avstriji prav nespoštovanje tega člena.
O tem je avtoritativno odločil predsednik OMO Jožef Horvat, ki je dejal: »Ne bom dovolil nobene razprave v zvezi s postopkom notifikacije nasledstva avstrijske državne pogodbe oziroma uradno državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. To danes ni tema.«
Edina, ki je zoper to Horvatovo odločitev protestirala, je bila poslanka ZL Violeta Tomić: »Jaz pač postopkovno protestiram, ker ste rekli, da ne boste dovolili nobene razprave o ADP. Mislim, da je to nujno povezano, kajti v avstrijski državni pogodbi so členi in notifikacija avstrijske državne pogodbe ravno omogoča pravice naših Slovencev na Koroškem.«
Tako sta predsednika obeh parlamentarnih teles Horvat in Hršak poskrbela, da na seji ne bi omenjali zloglasne zahteve za notifikacijo ADP, ampak so se zgražali nad tem, da s predlogi za spremembo koroške deželne ustave ogrožajo pravice Slovencev.
Žaloigra z deklaracijo
Konec leta 2014 je zunanje ministrstvo (MZZ) sprožilo razpravo o pripravah nove deklaracije o zunanji politiki Slovenije, ki naj bi nadomestila staro iz leta 1999. V javno razpravo o deklaraciji se je vključil tudi državni svet, ki je v sodelovanju z MZZ 10. februarja 2015 o tem organiziral posebno posvetovanje. Zunanji minister Karl Erjavec je celo imel uvodni govor. Na podlagi tega posvetovanja je državni svet pripravil formalni predlog za dopolnitev deklaracije in ga poslal MZZ, ki je zbiralo predloge iz javne razprave. Državni svet je predlagal, naj se deklaracija dopolni in naj se med cilji zunanje politike Slovenije izrecno določi notifikacija ADP.
Če tega ne bi doživel, ne bi verjel, da se lahko zgodi in da se je res zgodilo: MZZ predloga državnega sveta za dopolnitev deklaracije o zunanji politiki, tako da bi v deklaraciji določili, da je notifikacija ADP cilj zunanje politike Slovenije, sploh ni vključilo med predloge za dopolnitev deklaracije. Predloge amandmajev za dopolnitev deklaracije je pripravil OMO pod vodstvom predsednika Jožefa Horvata!
Težko je verjeti, pravzaprav je nerazumno, da MZZ ni sprejelo predloga državnega sveta za dopolnitev deklaracije v tistem delu, kjer deklaracija govori o vrednotah, na katerih temelji zunanja politika, o ciljih in o prednostnih področjih. V sprejeti deklaraciji piše: »Zunanja politika Republike Slovenije temelji na vrednotah slovenske osamosvojitve in državnosti, Ustavi Republike Slovenije, vrednotah Evropske unije ter načelih Ustanovne listine Organizacije združenih narodov.«
Notifikacija brez odlašanja
Na podlagi določenih ciljev deklaracije je med prednostnimi nalogami tudi »celovita uresničitev sporazuma o vprašanjih nasledstva in rešitev odprtih nasledstvenih vprašanj«. Državni svet je predlagal dopolnitev te točke, tako da bi se glasila »celovita uresničitev sporazuma o vprašanjih nasledstva (Ur. l. Mednarodne pogodbe, št. 20/2002) in ostalih odprtih nasledstvenih vprašanjih, predvsem pa notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe brez odlašanja«. Ta formulacija torej združuje oboje: sporazum o nasledstvu med republikami po razpadu Jugoslavije in nasledstvo po Jugoslaviji. Vendar MZZ tega predloga ni sprejelo in tudi ni pojasnilo, zakaj ne.
Deklaracijo je sprejel državni zbor julija 2015 (Ur. list št. 53/2015). Dejstvo je, da na seji državnega zbora, ko je sprejel deklaracijo, ni nihče opozoril, da ostaja notifikacija ADP najresnejše odprto vprašanje slovenske zunanje politike. Pač pa so zapisali, da je za uspešno izvajanje deklaracije ključnega pomena »osrednja vloga ministrstva za zunanje zadeve pri usklajevanju vseh mednarodnih dejavnosti in vseh deležnikov na področju mednarodnih odnosov RS«.
Na lanskem vseslovenskem srečanju z zdomci je nastopil tudi Jožef Horvat, ki je navzočim na široko razlagal, kaj vse je osebno kot predsednik OMO storil za zdomce. Poudaril je, da je v novi deklaraciji o zunanji politiki izrecno zapisano (pred kamero je pokazal platnice brošure): »Prepoznavnost slovenske kulture, znanstvene in izobraževalne odličnosti v mednarodnem prostoru, ohranitev in razvoj slovenskih skupnosti v sosednjih državah ter slovenskih skupnosti v svetu …«, zamolčal pa je, da notifikacija ADP ni cilj zunanje politike Slovenije.
Zbranim zdomcem je seveda zamolčal, da je preprečil, da bi v to deklaracijo o zunanji politiki zapisali predlog državnega sveta, da je cilj zunanje politike notifikacija ADP. Zdomcem iz Avstrije tudi ni pojasnil, zakaj se razlikujejo od zdomcev z vseh drugih koncev sveta, ki prihajajo na obisk svoje prejšnje domovine. Za zdomce iz Avstrije Slovenija ni takšna domovina, kot je bila Jugoslavija, saj Avstrija Slovenije ne priznava za naslednico Jugoslavije.
Je pa zdomcem Jožef Horvat povedal, da je odločanje o notifikaciji ADP zaupna (tajna) zadeva. O tem sta na zaprtih sejah že odločala OMO in komisija za Slovence po svetu, vendar so sklepi teh sej zaupne (tajne) narave. Poudaril je še, da o tem tudi referendum ni mogoč, saj ga ustava prepoveduje.
Če se to v resnici ne bi dogajalo, bi dogajanje lahko uvrstili med zgodbe Môra naše najnovejše zunanje politike.
Dr. Ivan Kristan, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
***
Prispevek je mnenje avtorja
