Tiskane izdaje
Dozorelo je spoznanje, ilustrirano v jeziku nogometa, da z dotokom svežega denarja (dokapitalizacija bank in razdolžitev podjetij) domači nogometni klubi (državna podjetja in banke) sami po sebi ne bodo dali več golov (povečali donosnost kapitala). Ob sodobnem sistemu igre (sodobnih pristopih upravljanja) potrebujejo tudi igralce z mednarodnimi izkušnjami (člane nadzornih svetov, uprav in svetovalce) ter vzgojo domačih nogometnih talentov v svojih nogometnih šolah (usposabljanje domačega menedžmenta na uglednih domačih in tujih poslovnih šolah ter strokovnih konferencah). Taka je večletna praksa našega najboljšega Nogometnega kluba Maribor, ki ima mednarodno zasedbo igralcev, športnega direktorja ter trenerja z mednarodnimi izkušnjami, vzgaja svoj podmladek, manjkajoče igralce pa kupi na trgu v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi (kapetan Marcos Tavares). Urejeno in stimulativno nogometno okolje (z EU primerljivo regulatorno in davčno okolje) blagodejno vpliva na igralce in trenerje, vendar je rezultat odvisen predvsem od njih. Za zmage potrebujemo tudi spodbude občinstva in spoštovanje med seboj (UEFA ima v ligi prvakov moto »Spoštovanje«).
Sodoben sistem nogometne igre zmaguje
Evropska komisija je skupaj z najuglednejšimi evropskimi podjetji pred 15 leti ustanovila evropsko organizacijo EFQM za razvoj in širjenje evropskega modela za ocenjevanje podjetij in prenos dobrih upravljavskih praks. Medtem ko njen model odličnosti uporablja po svetu več kot 30.000 organizacij, jih v Sloveniji le ducat. Namesto da bi z uporabo modela sistematično preverjali delovanje in dosežene rezultate (torej redno preverjali zdravje), posledično zapravljamo milijarde za zdravljenje državnih bank in podjetij. Znan je zgled nam primerljive pokrajine Baskije, ki je s šolanjem menedžmenta v (samo)ocenjevanju (več kot 2000 udeležencev iz vodstev podjetij) in se s prenosom sodobnih upravljavskih praks povzpela z zadnjega mesta po BDP v Španiji na prvo mesto. Na letnih forumih EFQM bi bilo zelo zaželeno videti tudi slovenske direktorje, da bi se seznanili z dobrimi evropskimi upravljavskimi praksami.
Uspešna podjetja uporabljajo različne sodobne pristope upravljanja. Imajo definiran poslovni model (tudi za posamezne skupine izdelkov). Uporabljajo sistem uravnoteženih kazalnikov (usmeritveni stavek, strateška karta, finančni in procesni kazalniki ter kazalniki odjemalcev in zaposlenih), saj tudi piloti v letalu uporabljajo merilne instrumente, drugače gre za letenje po občutku, kar je pri letalu z velikim številom potnikov zelo nevarno. Seveda pa je poleg kazalnikov pri odločitvah vedno prisoten tudi občutek. Inteligenca je prirojena, modrost je pridobljena pravijo. Več ko ima menedžement izkušenj v uglednih mednarodnih podjetjih, manj je tveganja za lastnike. Seveda pa so tisti z več izkušenjami tudi dražji. Trajnostno zmanjšujejo stroške s principi vitkosti (odpravljanje aktivnosti, ki ne dodajajo vrednosti, odpravljanje izgub ter pregorevanja zaposlenih), poleg slovenske avtomobilske industrije, jih uvajajo tudi v NLB. Letno prebojno načrtovanje (namere s cilji, strategije s kazalniki udejanjanja, mesečni nadzor, kvartalno preverjanje) poenoti podjetje glede strateških izboljšav.
Taktična postavitev moštva definira rezultat
Kot človek gredo tudi podjetja skozi življenjske faze (dvorjenje, otroštvo, dajmo-dajmo, odraščanje, zrela doba, aristokracija, zgodnja birokracija, birokracija, smrt), ki jo karakterizira razmerje med štirimi osnovnimi komponentami: podjetniška, uresničevalska, administrativna in povezovalna (razmerje med številom napadalcev vezistov, obrambnih igralcev ter kapetanom) pravi prof. Ichak Adizes. Nujni kadrovski in organizacijski ukrepi so odvisni od faze v življenjskem ciklu, saj so na vsaki razvojni stopnji normalni in nenormalni problemi. Če hočemo skočiti na naslednjo organizacijsko raven, je probleme treba odpraviti. Če v organizaciji prevladuje podjetniška komponenta, je to rastoče podjetje (napadalni sistem igre), če prevladujejo administrativci, je to umirajoče podjetje (obrambni sistem igre). Če politika umetno vzdržuje obstoj podjetja z državno pomočjo, potem je to v stanju pred smrtjo. Sindikati pravijo: »Če se odpušča, naj se ne zaposluje«, kar ne rešuje problema, da ima organizacija napačne igralce. Prva velika preizkušnja za rast podjetja je past za ustanovitelja (vse se vrti okrog očeta podjetja).
Če ni golov (ustreznega donosa), trener postavi v moštvo dodatnega napadalca (agenta sprememb). Če igra ne steče, trener postavi v igro dodatnega vezista (strokovnjaka za trženje). Če trener ohranja rezultat, postavi v igro dodatnega obrambnega igralca (finančnika). V umirajočem podjetju so večinoma obrambni igralci, in če hoče vodstvo izboljšati poslovanje (dati gole), je treba zaposliti kreativce (veziste), na rezultat osredotočene posameznike (napadalce) in povezovalce (kapetan moštva) ter zmanjšati število obrambnih igralcev.
Trenerji s svojim štabom (vodilni s kadrovikom) določajo nogometno enajsterico (ne lokalna politika) ter po potrebi kupujejo nove igralce prek njihovih agentov (kadrovskih agencij). Od kod dobiti igralce (nakup in lastna vzgoja) in kakšen naj bo proces selekcije? Naj so to člani strank in njihovi simpatizerji ali menedžerji iz baz kadrovskih agencij? Ali je pomembna politična lojalnost ali pa ustreznost potrebam za igralno mesto (opis delovnega mesta in osebnostnih lastnosti).
Če hočemo doseči mednarodno primerljive rezultate, je treba privabiti mednarodno uspešne menedžerje. Enako bodo naredili novi lastniki prodanih državnih podjetij prek mednarodnih kadrovskih agencij, ki imajo specialiste za posamezne panoge, da bodo ustrezno sestavili moštva ter izbrali pravo taktično postavitev. Če bi hoteli ravnati enako v tistih državnih podjetjih, ki ne dosegajo mednarodno primerljive rezultate, bi moral biti predsednik uprave posameznik z izpričanimi mednarodnimi uspehi. Finančna luknja kaže, da je ceneje najeti nekoga, ki je že uspešno vodil primerljivo podjetje. Žal sedanja zakonodaja ne omogoča srednjeevropsko primerljivega nagrajevanja za državna podjetja in banke.
Ni razloga, da ne bi to naredil državni holding, začenši s takim kadrovanjem svojega nadzornega sveta. Kadrovske agencije, ki jih najame resorno ministrstvo, priskrbijo na podlagi definiranega opisa del in potrebnih osebnostnih lastnosti kandidatov širši seznam posameznikov, ožji seznam naredi resorni odbor državnega zbora, o njih pa glasuje državni zbor. Potrjeni so tisti, ki dobijo največ glasov. Ali zna politika bolje kadrovati kot kadrovske agencije? Verjetno ne. Resda je vstopni strošek nižji, posledice pa za davkoplačevalce dokazano precej dražje.
Mladi igralci morajo dozoreti ob izkušenih
V Sloveniji je zelo veliko klubov, ki vzgajajo igralce, zato se kalijo na številnih tekmah po starostnih kriterijih. Zelo nenavadno je, da bi nekdo iz mladih selekcij neposredno nastopil za člansko moštvo. V slovenski nogometni reprezentanci se je pokazala tudi zelo koristna mešanica starih izkušenih nogometašev (Milivoja Novakoviča) z mladimi talenti (Kevin Kampl) z mednarodnimi izkušnjami (tudi slovenskih menedžerjev je kar nekaj v mednarodnih podjetjih).
Treba se je naučiti upravljavske obrti, tako kot pri nogometu, kjer mladino naučijo osnov individualne spretnosti (funkcionalna znanja) in moštvene igre (sistemska znanja). Najboljši obiskujejo znane nogometne šole (poslovne šole). Osnove se posameznik lahko nauči tudi sam z branjem ustrezne menedžerske literature z zgoraj opisanih področij.
Pri prenosu dobrih domačih in tujih praks bi bila koristna večja vključenost civilne družbe, strokovnih društev in združenj ter drugih, ki delujejo na tem področju, in seveda tudi večja koordiniranost tega delovanja s strani države. Po vzoru baskijske organizacije Euskalit Slovensko združenje za kakovost in odličnost predlaga javno-zasebno partnerstvo z državo, kje bi združenje prek svojih članov in partnerjev promoviralo uporabo (samo)ocenjevanja ter uvedbo zgoraj omenjenih sodobnih pristopov upravljanja z osnovnim kratkim šolanjem menedžmenta, specialistično usposabljanje pa naj bi bilo domena trga (fakultet, poslovnih šol, izobraževalnih organizacij). Pod taktirko slovenskega državnega holdinga bi skupaj s partnerji lahko izvedli projekt prestrukturiranja za 15 do 30 podjetij, ki so internacionalizirana, spadajo v tradicionalne globalne panoge, imajo potenciale za rast in povečevanje dodane vrednosti ter lahko ustvarjajo nova delovna mesta.
Po zgledu odbora za zdravstvo DZ bi bilo koristno tudi javna predstavitev mnenj v organizaciji odbora za gospodarstvo DZ o prestrukturiranju gospodarstva s sodelovanjem vseh strokovnih akterjev na tem področju.
––––––
Miro Germ, podpredsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost
