Kje je bog, ko mislimo na denar

Tudi utemeljitelj sodobne makroekonomije John Maynard Keynes je v kulturi videl vrhovno merilo napredka, ki daje smisel vsemu drugemu.
Objavljeno
11. februar 2018 17.32
Lesna industrija,Kočevska reka Slovenija 18.11.2016 [Les,leseni hlodi]
Jure Stojan
Jure Stojan

Pri petinosemdesetih mu je že vseeno, kaj si ljudje mislijo – on govori resnico in veliko je pove. Quincy Jones, legendarni ameriški glasbenik in glasbeni producent. Za spletno stran Vulture je dal najrazburljivejši intervju minulega tedna (morda bo to tudi najbolj nepozaben intervju meseca ali, kdo bi vedel, leta).

Težko se je sicer odločiti, katera Jonesova razkritja so bolj vznemirljiva. Da ve, kdo je v resnici ubil predsednika Kennedyja (menda mafijski don Giancana)? Da je hodil z Ivanko Trump? Čeprav se mu zdi njen oče bebec. Da je Ringo Starr obupen bobnar? Da je Marlon Brando spal z vsemi, tudi z moškimi? Tiste, ki jim je mar za več kot le za zgodovinske trače, pa bi morala pritegniti predvsem Jonesova razmišljanja o povezavi med ekonomijo in umetnostjo.

»Nikoli v življenju nisem delal glasbe za denar ali slavo,« je dejal slavni uspešni umetnik, ki je produciral tudi glasbeni album Thriller Michaela Jacksona, najbolje prodajano ploščo vseh časov. »Niti za Thriller. Ni šanse. Ko razmišljaš o denarju, bog zapusti sobo. Lahko porabiš milijon dolarjev za del v klavirju, pa ti to ne bo prineslo nazaj milijona dolarjev.« Umetniško delo torej ni nekaj, kar bi lahko načrtoval vnaprej, na podlogi natančne raziskave tržišča in poslovnih izračunov. Umetnost ne more imeti poslovnega načrta. Če ga poskuša imeti, se zmanjšuje njena umetniška vrednost. Kot se, denimo, dogaja danes v ameriški popularni glasbi. »Nič ni novega. Producenti so leni in pohlepni.«

To je tudi točka, na kateri se ekonomsko-umetniške izkušnje Quincyja Jonesa še najbolj približajo naukom velikega ekonomista Johna Maynarda Keynesa. Tudi utemeljitelj sodobne makroekonomije je namreč veliko razmišljal o vlogi umetnosti v gospodarstvu ter o najboljših načinih financiranja kulture in umetnosti. In na tem področju ni bil samo teoretik. Lord Keynes je bil član odbora skrbnikov britanske Narodne galerije in je iz lastnega žepa poravnal večino ustanovnega kapitala za novo gledališče v Cambridgeu. Bil je tudi zbiralec platen Braqua, Cezanna, Matissa, Picassa in Seurata, soprog primabalerine Lydie Lopokove ter prijatelj pisatelja E. M. Forsterja in pisateljice Virginie Woolf. Vse to pa je financiral kot zelo uspešen borzni vlagatelj.

Tako je Keynes leta 1936 zapisal, da umetniških dejanj »ni mogoče uspešno izvesti, če temeljijo na motivu dobička in finančnega uspeha. Izkoriščanje in naključno uničevanje božanskega daru javnih zabavljačev, s tem ko se ga prostituira za namene finančnega izkupička, je eden od večjih zločinov kapitalizma.« Keynes je v kulturi videl vrhovno merilo napredka, ki daje smisel vsemu drugemu. »Umetnik hodi, kamor ga pihne dih duševnega. Ne moremo mu določiti smeri; še sam je ne pozna. Vendar vse nas povede na sveže pašnike in nas s tem, ko razširi naše čute in očisti naše nagone, nauči, da ljubimo in uživamo v tistem, kar na začetku pogosto zavračamo.« Umetniku, pravi Keynes, ni lahko pomagati. »Potrebuje ekonomsko varnost in zadosten dohodek, potem pa ga je treba pustiti samega, da je hkrati služabnik javnosti in sam svoj gospodar.«

Kako torej pomagati umetnikom preživeti? V Sloveniji se s tem vprašanjem ukvarjamo že vsaj zadnjih sto trideset let. Preizkusili smo že različne modele financiranja kulture. V 19. stoletju, denimo, je prevladoval model, ki bi ga v jeziku sedanjega časa še najlažje poimenovali »umetnik kot popoldanski s. p.«. O tem priča ohranjena korespondenca med popoldanskim pisateljem (sicer pa notarjem) Jankom Kersnikom in njegovim urednikom Franom Levcem (sicer profesorjem slovenščine, nemščine, zgodovine in zemljepisa na ljubljanski realki). »Zadnje dni, ki so ji bili namenjeni, nisem mogel imeti opravka s poezijo, nego 'glihal' fosin 'glihal' sem, ker se mi je nudila izvrstna prilika napraviti lepo kupčijo z lesom,« je Kersnik pisal junija 1887. Moral se je opravičiti, ker je zamujal z novim poglavjem Testamenta. In pojasnil: »Prodal sem srečno 2000 jelk in smrek – debelih od 16˝ do 25˝ po 21 for. kos – torej za 42.000 f. vse na mestu v gozdu in še pod drugimi ugodnimi pogoji. Če sem torej zanemaril Tebe – oprosti – saj veš, da svet ne stoji na poeziji, ampak najbližji smo ji tedaj, kadar nas ne tare umazana skrb za obstanek.«

Ekonomski zaključek? Da je bila tudi pri umetnikih z nadpovprečno visokimi osnovnimi dohodki produkcija umetnosti pod potencialno ravnijo. Za doseganje optimalnih ravni umetnosti je potreben drugačen model financiranja, ne model »popoldanski s. p.«.

Ampak kakšen model financiranja kulture je boljši? Žal se je pokazalo, da izzivom 21. stoletja že rešitve 20. stoletja težko sledijo, kaj šele tiste iz 19. stoletja. Keynes, denimo, je zagovarjal javno financiranje umetnosti, vendar prek samostojne javne agencije, ne prek ministrstva. Na njegovo pobudo so leta 1946 v Veliki Britaniji ustanovili Arts Council. Kaj bi bilo najbolje za slovensko kulturo, pa bo javna razprava šele pokazala.

***

Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja, Inštitut za strateške rešitve.

 

01 - Modified: 2018-05-22 11:44:08 - Feat.: 1 - Title: Poslanci z medsebojnimi očitki o otroški srčni kirurgiji 02 - Modified: 2018-05-22 11:33:22 - Feat.: 1 - Title: Palestina za pregon izraelskih voditeljev 03 - Modified: 2018-05-22 11:34:05 - Feat.: 1 - Title: Dr. Samo Vesel: Občutek nemoči nas je počasi ubijal 04 - Modified: 2018-05-22 11:03:47 - Feat.: 1 - Title: Vipavska dolina je kulinarična in adrenalinska meka 05 - Modified: 2018-05-22 08:50:05 - Feat.: 1 - Title: Na stari celini počasi zmanjkuje pokalov in kolajn za Dončića, nebo je zanj edina meja (VIDEO) 06 - Modified: 2018-05-22 10:55:08 - Feat.: 1 - Title: Na desetine nagrajenih dokumentarnih filmov 07 - Modified: 2018-05-22 11:11:11 - Feat.: 1 - Title: Sodišče v Nemčiji zavrnilo zahtevo za ponovno aretacijo Puigdemonta 08 - Modified: 2018-05-22 10:08:09 - Feat.: 1 - Title: Ali kdo koga vodi za nos? 09 - Modified: 2018-05-22 09:00:59 - Feat.: 1 - Title: Do poletja raje ne padajte v Ljubljanico 10 - Modified: 2018-05-22 11:00:06 - Feat.: 1 - Title: Svetlana Makarovič – za solidarnost, svobodo in mir 11 - Modified: 2018-05-22 10:53:41 - Feat.: 1 - Title: V preiskavi odkrili 417 sadik konoplje 12 - Modified: 2018-05-22 10:55:10 - Feat.: 1 - Title: Avstralski nadškof kriv prikrivanja pedofilije
01 - Modified: 2018-05-22 07:12:10 - Feat.: 0 - Title: Pozabljeni praznik demokracije 02 - Modified: 2018-05-21 10:54:46 - Feat.: 0 - Title: Ruska gospodarska ruleta 03 - Modified: 2018-05-18 15:32:02 - Feat.: 0 - Title: Volilna kombinatorika kralja Pira 04 - Modified: 2018-05-17 14:53:50 - Feat.: 0 - Title: Je Slovenija lahko tehnološka gazela? 05 - Modified: 2018-05-16 18:50:34 - Feat.: 0 - Title: Kje so voditeljice? 06 - Modified: 2018-05-17 07:06:17 - Feat.: 0 - Title: Ali – ali 07 - Modified: 2018-05-14 18:17:00 - Feat.: 0 - Title: Študentski »Gledoskop« 08 - Modified: 2018-05-13 17:25:43 - Feat.: 0 - Title: Konec koncev konec sveta 09 - Modified: 2018-05-14 13:50:05 - Feat.: 0 - Title: 25 let Slovenije v Svetu Evrope 10 - Modified: 2018-05-13 09:25:45 - Feat.: 1 - Title: Ekonomska podlaga trumpizacije 11 - Modified: 2018-05-10 20:22:13 - Feat.: 0 - Title: Zdravstvo – zakaj (ne) bo boljše 12 - Modified: 2018-05-10 12:35:30 - Feat.: 0 - Title: Bolezni (in) medicine 13 - Modified: 2018-05-08 20:35:49 - Feat.: 0 - Title: Državljanom in voditeljem držav članic EU 14 - Modified: 2018-05-09 09:27:06 - Feat.: 0 - Title: Noč v Opladnu 15 - Modified: 2018-05-05 13:23:49 - Feat.: 1 - Title: Praznik izgubljenih priložnosti 16 - Modified: 2018-05-04 17:33:31 - Feat.: 1 - Title: Evropa je dolžna rešiti novinarje
01 - Modified: 2018-05-22 12:02:11 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Ujete tisočinke (14. 5.–20. 5.)   02 - Modified: 2018-05-22 11:27:43 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Fotografije dneva (22. 5.) 03 - Modified: 2018-05-21 15:46:29 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Nočejo križišča, zahtevajo krožišče 04 - Modified: 2018-05-22 05:06:11 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Novica za 10.000 dolarjev 05 - Modified: 2018-05-22 09:29:46 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Bo prej cesta ali leteči avtomobili do Istre? 06 - Modified: 2018-05-22 08:39:07 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Janša: Pride povolilni ponedeljek, marsikdo pokliče že v nedeljo 07 - Modified: 2018-05-21 20:36:48 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Osem let po sanaciji šeststoletnika zdelala zima 08 - Modified: 2018-05-21 14:01:01 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Ljubljanski »angeli« in njihova srečevanja v »kapel‘ci« 09 - Modified: 2018-05-21 14:00:31 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Nasedlo mu je 3500 Slovencev 10 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 11 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 12 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 13 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi